V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau trpeli in umirali tudi ljudje s Celjskega


V ponedeljek je minilo 80 let, odkar so 27. januarja 1945 zavezniki osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli milijon in pol Judov. Pa tudi več tisoč Sintov, Romov in Slovanov, tudi Slovencev.

Generalna skupščina OZN je z resolucijo iz leta 2005 ta dan razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Iz Celja so avgusta 1942 proti Auschwitzu odpeljali kar štirje transporti. Na njih je bilo skupaj 394 žena in 139 mož. Več kot polovica jih je tam še tisto leto umrla.

Družino Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom je med nemško okupacijo doletela nadvse tragična usoda. Življenje je takrat izgubilo kar šest njenih članov. Vojno sta tako preživeli samo dve sestri. Njune tri brate so ustrelili v celjskem Starem piskru, četrti brat je padel v partizanih, mati in sestra pa sta življenje izgubili v Auschwitzu.

V Muzeju novejše zgodovine Celje hranijo več kot sedemsto fotografij slovenskih taboriščnic in taboriščnikov in nekaj deset predmetov, povezanih s taborišči in življenjem v njih. Tudi osrednja razstava muzeja v letošnjem letu bo posvečena ravno 80-letnici konca druge svetovne vojne in letu 1945. Otvorili jo bodo v mesecu maju.