V četrtek, 21. maja, je na Trgu Celjskih knezov, pred Mestno občino Celje, potekalo odprtje občasne razstava Cejski strop, evroposka mojstrovina. Najstarejši iluzionistično poslikani platneni strop v Sloveniji je nastal v zgodnjem 17. stoletju in je delo še vedno anonimnega slikarja.
V zgodnjem 17. stoletju nastali strop še vedno zbuja številna vprašanja, od avtorstva, kdo ga je naročil, še posebej pa številne strokovnjake bega vprašanje, kdo in zakaj ga je prekril. Predvsem v zadnjih letih se stropu poglobljeno posveča avtorica razstave in kustosinja za slikarstvo v Pokrajinskem muzeju Celje Gabrijela Kovačič.
Skozi razstavo bo vpogled in razlago dogajanja na stropu pridobilo še večje število ljudi, kar je tudi namen razstave. K slednjemu bodo pripomogle grafične predloge, po katerih so bili naslikani deli slike. Razstava je hkrati napoved restavriranja tega izjemnega dela. Celjski strop je namreč že močno načel zob časa, zato bo po besedah Gabrijele Kovačič nujno treba poskrbeti za njegovo obnovo.
Celjski strop v osrednji dvorani Stare grofije, v velikosti 14,45 x 9,87 m, sodi med osrednje zanimivosti Pokrajinskega muzeja Celje. Poslikani strop je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. Mnenja o dataciji in avtorstvu so deljena. Najnovejša študija dr. Daše Pahor je zgornjo možno datacijo postavila v dvajseta leta 17. stoletja in avtorja poslikave umestila v krog slikarjev, ki so delali za dvor Rudolfa II. v Pragi.
Strop je poslikan s tempera barvami na platno. Razdeljen je na 11 stropnih polj, ki jih ločujejo dekorativno poslikani leseni tramovi in opaži. V največjem sredinskem polju je iluzionistično naslikana stebriščna arhitektura s štirimi stolpi, med katerimi se odpira pogled v nebo v obliki križa. Obrobljajo ga balustradne ograje, prek katerih visijo dragocene preproge, za njimi so v manjših skupinah naslikani plemiči in plemkinje, dvorjani, vojaki, portret domnevnega naročnika Janeza Ambroža Thurna in avtoportret slikarja s pomočnikom.
Dinamiko stropa je slikar dosegel s kontrastom med iluzionistično naslikano arhitekturo, ki ustvarja vtis perspektivičnega odpiranja prostora in iluzijo zaprtega prostora v vogalih nad v zraku plavajočimi telesi gigantov. Slikarju je tako kljub eklektičnemu ikonografskemu programu ob pretehtani razvrstitvi slik uspelo ustvariti notranjo silo, tako značilno za baročne umetnine.
Na odprtju razstave sta navzoče nagovorila direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Roman in avtorica razstave Gabrijela Kovačič, ki je razstavo podrobneje predstavila. Povabili smo ju pred kamero, njunima izjavama lahko prisluhnete v spodnjih video posnetkih.
[simpleviewer width=100% height=700 id=822]eH
