Hiša kulture Celje je v ponedeljek organizirala pesniški večer Ruske poezije ali kot so ga sami poimenovali: Povabilo na čaj.
Vsekakor je ena in edina napaka, ki so jo storili ta, da so dogodek postavili v premajhno dvorano!
Neverjetno se zdi, kako zelo je popularna ruska poezija. V narodnem domu se je kar trlo ljudi. Kdor je prišel 5 do 19h ni imel več niti najmanjša možnosti, da se še kam stisne. Mi ki smo stali, smo bili tik drug zraven drugega.
Ampak ko so ugasnile luči in se je pričela glasba, nič več ni bilo pomembno. Zapeljali so nas zvoki omamnih taktov, prečudovitih baletnih plesnih vložkov in seveda recitali ruske poezije.
In naj se sliši tako pocukrano, a vseeno; srce ne pozna jezika. Pozna samo čustva, ki jih zbudijo besede in nežno vibriranje glasu. Ljubezen je ista v vseh jezikih sveta. In o tem sem se lahko prepričala danes. Da če resnično čutiš poezijo, ne potrebuješ prevodov, s katerimi so nas zelo pozorno opremili organizatorji.
Kaj naj povem za konec? Samo to, da sem v pričakovanju… Še kakšnega Povabila na Čaj.
t/f/v: Katja Malbašić
