Med slovenskimi kraji, ki ne premorejo samo Trubarjeve ulice, ampak tudi kip v njegovo čast, je tudi Celje. Skulptura stoji pri cerkvi sv. Maksimiljana na začetku Mariborske ceste.
In kako je bil avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku povezan z našim mestom?
Od leta 1540 do 1547 je bil beneficiat in kasneje tudi kaplan pri mestni podružnici sv. Maksimilijana v Celju, kjer pa ni nikdar stalno prebival. Beneficij mu je priskrbel škof Bonomo. Prizadeval si je, da bi razširil svoj nauk. Pri tem sta mu pomagala Andrej Lang in Gregor Maček. Tako se je luteranstvo v Celju razširilo že sredi stoletja.
Druga povezanost Trubarja s Celjem je ta, da je bil njegov podpornik in mecen baron Soneški Janez Ungnad, ki je bil sredi 16. stoletja celjski zastavni glavar. Ungnad je Trubarja skupaj z drugimi protestantskimi pisci povabil v Tübingen, kjer je leta 1550 izšla prva slovenska tiskana knjiga.
Trubar je bil s Celjem povezan tudi na nekoliko ožji, osebni ravni, in sicer preko njegove prve žene Barbare, ki naj bi izhajala iz Celja, iz lekarnarske družine Klausov. Barbara je leta 1548 zapustila svoj rodni kraj in odšla za njim v Nemčijo.
31. oktober je državni praznik – dan reformacije, ki je bila versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah. Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.
