Pokrajinski muzej Celje je v sredo pod Celjskim stropom odprl razstavo Veronika Deseniška v slovensko-hrvaškem spominu. V letu Evropske kulturne dediščine je razstava nastala pod okriljem celjskega muzeja in Dvora Veliki Tabor (Muzej Hrvatskog zagorja).
Veronika Deseniška še vedno buri duhove
Veronika Deseniška je globoko zakoreninjena v ljudskem izročilo Slovenije in Hrvaške, vendar pa njeno življenje še vedno ostaja odeto v tančico skrivnosti. Konkretno je v slovenskem prostor ohranjen samo en dokument, ki Veroniko poimensko navaja kot Friderikovo ženo.
Misterijev okoli Veronike Deseniške se zavedata tudi avtorici razstave mag. Rolanda Fugger Germadnik in Kristina Pavlović. Vendar pa zbrana dela po njunem mnenju vsakemu slehernemu obiskovalcu dopuščajo, da si Veroniko in njeno življenje razlaga po svoje. Razstava namreč v ospredje postavlja spomin na Veroniko Deseniško, katere tragično usodo sicer vsi poznajo, na njeno življenjsko pot pa se lahko podajo prek lastne interpretacije.
Ob odprtju razstave Veronika Deseniška v slovensko-hrvaškem spominu je bila na ogled tudi zgoraj omenjena listina iz leta 1426 v originalu, ki jo bodo kasneje nadomestili z ročno izpisano kopijo.
Sicer pa razstava skozi prizmo umetnosti prišepetava zgodbe o Veroniki, kot jo vidijo različni ustvarjalci. V ospredju razstave je torej sam spomin na Veroniko Deseniško, ki se je tekom šestih stoletij razvijal, a nam hkrati ni ponudil nobenih oprijemljivih podatkov o njenem življenju, v ospredju je namreč le njena tragična smrt. Po slovenskem in hrvaškem ljudskem izročilo gre namreč za zgodovinsko osebnost, ki s časom ni utonila v pozabo, marveč se je spomin na njo ohranjal skozi različne kanale.
Razstavo v prostorih Pokrajinskega muzeja Celje je pozdravil tudi direktor Stane Rozman:
Spomine na Veroniko Deseniško pa smo ob odprtju razstave razkrivali tudi sami in za vas pripravili fotogalerijo z dogodka.
