Sinoči je v zavetju Starega gradu Celje potekala slavnostna podelitev Veronikine nagrade za pesniško zbirko leta 2017. Letošnji prejemnik te prestižne nagrade, katere avtorica in organizatorka je Fit media in ki jo Mestna občina Celje podeljuje vse od leta 1997, je pesnik Andrej Brvar za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi.
Ob tej priložnosti so podelili tudi Veronikino nagrado, ki je šla v roke Borisa A. Novaka in Malo Veroniko, ki jo je prejela Karin Vrbek, dijakinja Šolskega centra Celje, za pesem Nočno mesto. S pesniškim natečajem Mala Veronika, ki je potekal drugo leto zapored, želijo organizatorji mlade spodbuditi k pesniškemu izražanju in jim ponuditi prostor za promocijo njihovega pesniškega ustvarjanja, jih spodbujati k razmišljanju o besedi in pomenu besede v njihovi generaciji.
Večer poezije je tako minil v duhu lepe besede, pesniških mojstrovin in dobre glasbe. Za to so poskrbeli člani zasedbe In Spiritu, ki so obiskovalce Starega gradu popeljali v svet glasbe.
Andrej Brvar – pravi umetnik, očaran nad življenjem
Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja.
Kot je pojasnil Jože Volfand, prokurist Fit media, je Andrej Brvar prvi avtor med dosedanjimi prejemniki Zlatnika poezije, ki se ga ne da umestiti ne med pesnike tradicije in ne med avantgardiste. Je samosvoja pesniška osebnost z izrazito individualno poetiko, zato je literarna javnost včasih s težavo vstopala v njegov pesniški svet. In to navzlic njegovemu vitalizmu kot osnovnemu življenjskemu občutju in navzlic njegovemu pesniškemu potovanju, ki zna takšno ali drugačno refleksijo pripovedovati in premišljevati hudomušno ali elegično, s pesniško zgodbo, ki je zanj premagovanje ega, erosa in zla.
Njegov pesniški material so drobna dogajanja življenja. Zato v naboru pesniških snovi ne manjka dnevniških družinskih zapisov, ne presunljivih spominskih utrinkov, ne aforističnih izrekov, ne liričnih prebliskov, a tudi ne šaljivih komentarjev. Še posebej podoživlja naravo in letne čase. Njegov radoživ, svetal odnos do življenja mu je kajpak najbolj približal sonce poletja. A simbolika letnih časov je najbolj prepoznavna v njihovem kroženju, v njihovem rojevanju in umiranju. To molovsko melodijo letnih časov pesnik zdaj bolj sliši tudi kot melodijo minljivosti, a vendar še vedno s sproščenim doživljanjem življenja, ki je zanj čudežni dar.
Veronikino nagrado prejel Boris A. Novak za epos Vrata nepovratna
Za prestižno Veronikino nagrada so se potegovali Veronika Dintinjana z zbirko V suhem doku, Barbara Korun z Vmes, Boris A. Novak z eposom Vrata nepovratna, Iztok Osojnik z zbirko Mah in srebro ter Gregor Podlogar s Svet in svet.
Ob tem je brezkompromisno slavil Boris A. Novak, saj je strokovna žirija prepoznala njegovo pesniško zbirko za najbolj izvirno. “Kompozicijsko trdna in natančna knjiga združuje prejšnji dve v izvirno, osebno in umetniško intenzivno delo, ki tudi od bralca zahteva brezkompromisno prisotnost. Fantazijski horizont se pomakne v območje mitskega, metafizičnega, skoraj religioznega, človek je še vedno večni iskalec duš umrlih kot junaki Epa o Gilgamešu,” so pojasnili.
Vrata nepovrata so sicer trilogija, ki so skozi vse tri knjige, od Zemljevidov domotožja, Časa očetov in Bivališča duš, napisana z eruditsko lucidnostjo in pretkana z obsežnim pesnikovim poznavanjem in spretnim obvladovanjem pesniških oblik. Ključen je pesnikov spopad za spomin. V pretresljivih “zgodbovinopisnih” dejstvih avtorjevih prednikov se pred nami razprejo univerzalne usode človeških življenj skozi več generacij, potujemo skozi dialoge z mrtvimi, kjer je pod vprašaj postavljena vsa”uradna”zgodovina.
“Pesniška imaginacija Novaka je v epu Vrata nepovratna tako brezčasno ‘nazajpotovanje’ z izjemno umetniško močjo, ki temelji na erudiciji, domišljiji in spominu – zato, da bi izpolnil svoje pesniško poslanstvo – v spominu “nad-zgodovinske” umetniške besede pred pozabo iz smrti za zmeraj ohranil žive vse tiste, ki jih uradna zgodovina ali vsakdanji tok življenja briše in predaja toku pozabe. Osebna mitologija Novaka, ki je prisotna že v nekaterih njegovih predhodnih delih, v epu Vrata nepovrata zažari v osupljivi lepoti slovenskega jezika, ki sodi v sam vrh slovenskega literarnega ustvarjanja,” je še pojasnila strokovna žirija.
Kako je Boris A. Novak s svojimi čutnimi besedami prepričal strokovno žirijo in obiskovalce, lahko preverite v spodnjem video posnetku. Vabimo pa vas tudi k ogledu fotogalerije z Večera poezije.
