Milan Jesih, vsestranski ustvarjalec, predvsem pa pesnik z veliko začetnico, letos prejme nagrado zlatnik poezije za življenjski pesniški opus, za ustvarjalni prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za žlahtnost pesniškega jezika.
Kot v obrazložitvi nagrade piše dr. Darja Pavlič, je Jesih estetsko uživanje v besedah vedno znal prenesti na bralce. Njegovi verzi: »Hudo je ležat / ves bolan bled in / bohinj, sladko pa je / do poldneva v postelji zavaljen / brat in sestra« so praktično ponarodeli. Največ pozornosti pa je pritegnila njegova zbirka s preprostim naslovom: Soneti. Izšla je leta 1989, brali so jo celo potniki na ljubljanskih mestnih avtobusih, medtem ko so literarni zgodovinarji v njej prepoznali edini pravi primer slovenskega pesniškega postmodernizma.
Sonetom so štiri leta kasneje sledili Soneti drugi, tem pa nove in nove zbirke. Jesihovo raziskovanje pesniške svobode je nov vrhunec doseglo leta 2017 z zbirko Maršal, v kateri je duhovito razgalil odnos Slovencev do neimenovanega maršala.
Letošnja 25. podelitev Veronikine nagrade, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, kjer bosta podeljeni tudi nagradi zlatnik poezije in mala Veronika (slednja zmagovalcu pesniškega natečaja za dijake) bo na tradicionalni prireditvi 31. avgusta na celjskem Starem gradu. Ob jubileju smo v Hiši kulture Celje naročili tudi pet glasbenih kompozicij, ki se navdihujejo v poeziji preteklih prejemnikov Veronikine nagrade. Prireditev bo otvoril samospev “Kraj” skladatelja Leona Firšta na besedilo pesmi Milana Jesiha, tudi prejemnika Veronikine nagrade leta 2001.
Celotno utemeljitev nagrade si lahko preberete tukaj.
M.F., foto: Tihomir Pinter
