Z natečajem mala Veronika, ki so ga v sklopu projekta Veronikina nagrada organizirali v Hiši kulture Celje, so vabili k sodelovanju dijake vseh srednjih šol in predstavili njihov pesniški izraz širom Slovenije. Letošnja zmagovalka je murskosoboška gimnazijka.
Na natečaj je prispelo 29 pesmi, letos prvič tudi iz tujine, iz Evropske šole Luksemburg II. Med stilsko in zvrstno raznolikimi pesmimi je strokovna komisija v sestavi: dr. Zoran Pevec (predsednik, pesnik, literarni teoretik), Aleš Jelenko (pesnik, prozaist in esejist) in Tonja Jelen (pesnica, recenzentka in profesorica slovenščine) izbrala pet pesmi.
Med najinimi dotiki (Nina Bohnec, Gimnazija Murska Sobota),
Konstanta (Ana Velenik, Gimnazija Ilirska Bistrica),
Makove zveri (Alja Pušič, II. gimnazija Maribor),
breskve (Kaja Magovac, Gimnazija Kranj),
Parodontoza lastnih prepričanj (Eva Šubic, Gimnazija Novo mesto),
Komisija je posebej omenila še pesem Sonetni venec – Slovo od Veron’ke (Eva Belcer in Živa Šprajc, Šolski center Rogaška Slatina).
»Po odzivu iz cele Slovenije, saj so nominirane pesmi preko socialnih omrežij, predstavitev v lokalnih medijih, knjižnicah in seveda šolah dosegle odlično branost, smo mnenja, da se je vseh pet izjemnih pesmi zapisalo v spomin in bomo s pozornostjo spremljali nadaljnji razvoj pesnic tudi v prihodnje. Vseh pet avtoric prejme tudi unikaten spominski nalivnik podjetja Vivapen,« so zapisali v Hiši kulture Celje.
Zmagovalka male Veronike 2021 je pesem Nine Bohnec: Med najinimi dotiki, ki je nastala pod mentorstvom Bože Ivanušič Trajbič na Gimnaziji Murska Sobota. »Pesem avtorice Nine Bohnec je izjemno tenkočutna. Gre za pesem, ki kljub svoji redkobesednosti pove veliko oz. je prav zaradi nje dovolj dobra; pesem je namreč najmočnejša predvsem tam, kjer nas nagovori tišina. Govoriti in pisati o ljubezni (ali njenem koncu) je vselej težko, saj hitro zaidemo v dnevniško obujanje spominov in moraliziranje, no, temu se pesem Med najinimi dotiki uspešno izogne,« so v obrazložitvi zapisali člani strokovne žirije.
Zmagovalna pesem:
Med najinimi dotiki
Med najinimi dotiki so zrasli prostori,
začeli so se umikati in zapuščati gibe.
Dolgo sva jih skušala ujeti v kožo,
a ušli so in se razbežali po telesih.
Koža je postala surovina za razpoke,
izgubljala sva se v njih in previdno popravljala stene.
Nisva se želela prezidati,
zgolj spotaknila sva se in zbodla na konicah prstov.
Vabljeni k prebiranju vseh pesmi TUKAJ.
