Slovenija je v evropskem in svetovnem merilu nadpovprečna pri samomorih, ki se pojavljajo tudi med mladimi. Lani sta si pri nas življenje vzela 402 človeka, od tega 321 moških in 87 žensk. Osem samomorilcev je bilo starih med 15 in 19 let, štirje pa celo med 11 in 14 let.
Že 12-letniki imajo lahko izdelan načrt za samomor, so opozorili strokovnjaki na 14. strokovnem simpoziju Civilna družba in šolski sistem.
»Takšna ideja se ne porodi v enem dnevu. Ideja zori. Najprej se posameznik poigrava s posameznimi mislimi, za tem konkretno razmišlja, da ne želi več živeti, potem pa si konkretizira, kako bo to naredil. Pri mladostnikih so takšna dejanja impulzivnejša od odraslih, že razhod med dekletom in fantom je lahko povod za samomor,« je zbrane na simpoziju opozorila klinična psihologinja Simona Sanda.
14. strokovni simpozij Brez mladosti biti mlad, organiziran pod okriljem Šolskega centra Celje, je letos naslovil predvsem vprašanja o vplivu vseh negativnih dejavnikov iz okolja na mladostnike, pomenu izvajanja mediacije v šoli, soočanju s stiskami in vzoru učiteljev.
»Simpozij je namenjen zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, ki jim je mar prepoznati otroka v stiski. Nenehne spremembe v okolju občutno vplivajo na psihofizično zdravje mladih. Iskali smo odgovore, kako prepoznati in kam napotiti mladostnika z duševnimi težavami, nismo pa pozabili niti na počutje zaposlenih, ki se soočajo z različnimi stresnimi situacijami v razredih in zunaj njih,« je povedala ravnateljica Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Saša Silovšek.
Šestina mladih Slovencev pomisli na samomor
O aktualnosti teme pričajo izsledki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji iz lanskega leta.
Ta je pokazala, da je šestina (16,6 %) mladostnikov v zadnjem letu resno razmišljala o tem, da bi poskušala narediti samomor. Takšne težnje so približno enakomerno porazdeljene med 13, 15 in 17-letniki ter redkejše med 11-letniki, so pa pogostejše pri dekletih (21,9 %) kot pri fantih (11,6 %).
Trend od leta 2010 do2022 kaže opazno zviševanje občutkov žalosti pri dekletih, ne pa tudi pri fantih, v obdobju 2014–2022 pa se je pri obeh spolih pomembno zvišal odstotek mladostnikov, ki resno razmišljajo o tem, da bi poskušali narediti samomor.
O občutkih žalosti ali obupanosti, ki so bili prisotni vsaj dva tedna v zadnjem letu in so vplivali na vsakodnevne dejavnosti, je poročala tretjina mladostnikov. Malo več kot petina (22,0 %) mladostnikov pa je dosegla rezultat, ki kaže na slabo kakovost življenja in povišano verjetnost depresije.
Po ocenah strokovnjakov naj bi od 10 do 20 odstotkov vseh otrok in mladostnikov na svetu imelo težave v duševnem zdravju.
samomora na 100.000 prebivalcev) je sicer pri najmlajših starostnih skupinah pričakovano najnižji.
Potreba po odzivu na spremembe pri vedenju mladostnikov
Na simpoziju zbrani strokovnjaki so poudarili pomen takojšnjega odziva na spremembe v posameznikovem obnašanju, iskanja pomoči v šolski svetovalni službi in sodelovanja s starši, saj lahko le celovita skupnost nudi primerno podporno okolje za zdrav razvoj mladostnika.
»Za mladostniško obdobje je značilno, da se posamezniki več ukvarjajo o vprašanjih življenja in smrti. A o tem je treba pravočasno spregovoriti, krepiti razloge, zakaj je vredno živeti, in zakaj ima življenje smisel. Na kratko, kaj te drži »tu«,« je še povedala Sanda.
Odmeven samomor osnovnošolske na Celjskem
Maja lani je odmeval samomor učenke 6. razreda ene od osnovnih šol v neposredni soseščini Celja. Slovenske novice so takrat poročale, da je bila po njihovih neuradnih informacijah deklica žrtev dlje časa trajajočega medvrstniškega nasilja. Ravnatelj šole se je takrat med drugim odzval, da verjetno nikoli ne bomo vedeli, zakaj se je njihova učenka odločila končati svoje življenje. “Vsa namigovanja o vedenju, kaj je bil vzrok za tragedijo, so popolnoma neupravičena. Samomor se ni zgodil v šoli, niti ni bilo zaznati obračunavanja med mladostniki,” je takrat dodal ravnatelj.
Razlogi takšni ali drugačni, izguba vsakega mladega življenja zaradi samomora je neopisljiva tragedija, simpoziji, kot so ga organizirali na Srednji šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje pa še kako smiselni, če pomagajo preprečiti vsaj eno takšno samodestruktivno dejanje.
