V torek, 11. junija, je v čarobnem lapidariju Pokrajinskega muzeja ob nabrežju Savinje potekala uprizoritev Sofoklejeve Antigone, ki so jo pripravili člani dramske skupine III. OŠ Celje v sodelovanju s plesalkami in koreografinjami Harlekina – društva za umetnost plesa Celje. Tragedija, ki temelji na mitu o Tebanski kraljevi družini, in je bila prvič izvedena pred skoraj dvema tisočletjema in pol, je pred mlade igralce postavila aktualna, a velikokrat spregledana vprašanja o vesti, morali, uporu, ljubezni in odnosih.
Režiser in scenografist Kristian Koželj je na oder postavil univerzalno, mitično zgodbo o boju posameznika za pravico v svetu, ki ga v primeru Antigone krojijo muhasti bogovi. Kljub vsemu pa predstava gledalce izzove k razmišljanju o krivdi, maščevanju, iskanju posameznikovega mesta v svetu, odnosa do drugih ljudi, iskanju idealov,… Koželjeva Antigona je za razliko od Sofoklejeve postavljena v širši časovni interval, v katerem skozi uprizoritev prihaja do izražanja Antigoninega večplastnega lika. Tudi s pomočjo kombinacije igre in plesa, preko katerih Koželj izvrstno izpelje dramaturško rešitev soodvisnosti med Antigono sedanjosti in “Ono”, Antigono preteklosti.
Z Antigono sedanjosti, katerega lik je odlično uprizorila Pia Marolt, Koželj odstopa od začrtanih poti Sofoklejeve Antigone, saj je na oder postavil osvobojen dramski lik, osvobojen tudi figure osamljenosti, ki je strogo determiniran z božjo usodnostjo svojih odločitev. Koželjeva Antigona torej nastopa kot individuum proti pritiskom kolektivnih moralnih kodeksov.
Koželjeva Antigona ni sama po sebi dobra in ni lutka v rokah usode, ampak je še kako aktivna gospodarica svoje prihodnosti, ki sama izbere dobro in svoji izbiri ostaja zvesta do najusodnejšega konca. Konca, ki pravzaprav ni dokončen, saj Antigona v svoji žrtvi postane Ljubezen, ki je večna in ne bo nikoli usahnila ujeta med štiri zidove grobnice.
Koželj pa poleg režije nastopi tudi na odru v vlogi Kreona, vsiljene avtoritete, obsojene na počasen, a neizbežen propad. Poosebljene poglavitne dimenzije Antigoninega lika, grške boginje maščevanja (Razdvojena – Vida Vovk Pezdir; Strastna – Vita Vybihal; Izdana in Prekleta – Blažka Klarič), Kreonov glas vesti usmerjajo vse do priznanja krivde, ki mu v nasprotju z Antigono ne prinese očiščenja.
Vse to, celotna zgodba in razplet, gledalca spremljata k razmišljanju o uveljavljanju človekove svobodne volje, ki sicer “domuje” v vsakem posamezniku, a jo omejujejo bodisi zunanji pritiski bodisi osebni pomisleki, izraženi v obliki morale. Sporočilnost Koželjeve Antigone se naslanja na posameznika in njegovo odločitev, da v iskanje najpomembnejšega cilja oz. smotra življenja, ideala, brezpogojno vložijo vso življenjsko energijo.
Predstava, ki je bila zaradi dežja iz 7. maja prestavljena na 11. junij, je doživela uspeh, ki je presegel pričakovanja in izjemno priznanje. Dramska skupina je z Antigono bila povabljena v spremljevalni program 15. festivala mladinskih gledališč, ki ga organizira Základní umělecká škola v Pragi. Festival bo potekal ta konec tedna, 14. in 15. junija v Pragi.
Vsekakor gredo pohvale za izredno dobro uprizoritev prav vsem igralkam in igralcem. Prav vsaki lik je namreč predstavi dal točno določen, pomemben pečat, in je s tem pripomogel k realizaciji Antigone, ki si jo je zamislil Koželj. Nenazadnje gre za tragedijo, ki je težko razumljiva marsikateremu srednješolcu, ki je morda malce bolj, a ne nujno, dojemljiv za nauk in načela, ki jih Sofoklejeva Antigona predoči.
Pred kamero smo povabili Kristiana Koželja in Pio Marolt, ki sta nam zaupala več podrobnosti o predstavi. Vabljeni pa tudi k ogledu spodnje galerije fotografij, nastalih na predstavi v lapidariju Pokrajinskega muzeja.
[simpleviewer width=100% height=700 id=395]v/t/f: eH
