Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo z danes na jutri učilnice in otroški smeh, ki se je razlegal daleč naokrog, zamenjali z vsakodnevnim učenjem pred računalniškimi zasloni. Izkazalo se je, da ne glede na vložen trud, šole in pouka ne moremo v celoti nadomestiti.
V tej negotovi situaciji smo se srečali s številnimi bolečimi, pretresljivimi zgodbami pa tudi z zgodbami o uspehu in nesebični medsebojni pomoči.
Sama verjamem, da se šele v najtežjih trenutkih v polni meri prebudijo človekova ustvarjalnost in ideje.
Petošolci OŠ Frana Kranjca so v okviru likovne umetnosti razmišljali o svojih čustvih, mislih in o stvareh, ki jih v tem času razveseljujejo ali pa jih morda pogrešajo. Nastali so čudoviti izdelki, ki so tudi meni pomagali prebroditi kakšen težji trenutek.
Korona čas nas je opomnil, da je čas, da poskrbimo za naš planet, zase in za svoje zdravje, predvsem pa nas je obogatil s spoznanjem, kako pomembno je imeti ljudi okoli sebe. Narava nam šepeta, naj končno poskrbimo zanjo, pa četudi se moramo za nekaj časa odpovedati svoji svobodi. Uči nas, da je na koncu vsake poti upanje in da moramo včasih glasno zajokati, da se bomo, ko bo ta čas minil, lahko iz srca in glasno spet smejali, zapiše učiteljica Alja Žekar.
Spodaj pa si preberite pesem o koronavirusu izpod peresa učenca 5.b, Lenarta Kača:
KORONAVIRUS
O Korona virus,
zakaj si nas napadel,
da je zaradi tebe,
človeški svet razpadel.
Hoteli zdaj samevajo,
tovarne šle so preč.
Zakaj si torej storil to,
vse to je res odveč.
Zakaj moramo zdaj
v karanteni sedeti,
in morajo zdravniki,
venomer nad nami bdeti?
Premagali te bomo,
saj pravi smo junaki.
Vi, virusi, pa ste,
za razliko od nas, bedaki!
