Kako izdelati videoigro, ki bo postala uspešnica? Kakšen je običajen dan raziskovalnega fizika, ki razvija kvantni računalnik? Na Gimnaziji Lava so zaključili tretji Maraton znanosti. V 3 mesecih so dijaki prisluhnili 10 strokovnjakom z najrazličnejših predmetnih področij. Šola je želela z intervjuji mlade motivirati, jih navdušiti, jim razširiti obzorja in spodbuditi k aktivizmu.
Gostje maratona so bili raziskovalni fizik dr. Anton Potočnik z belgijskega inštituta IMEC, razvijalec videoiger Žan Korošec, politolog Goran Lukić, zdravnik travmatolog dr. Gregor Vrbovšek, ustavna sodnica Špelca Mežnar, prim. Simona Repar Bornšek, mag. Jani Prgić, novinar Janko Petrovec, arheolog dr. Jure Krajšek in profesorica ddr. Ana Vovk Korže
Večini je skupno, da so nekdanji dijaki Gimnazije Lava. Marsikdo med njimi v šoli ni posebej izstopal ali dosegal izjemnih učnih uspehov, danes pa kljub temu blesti na svojem področju. To je eno od ključnih sporočil, ki jih je šola želela posredovati mladim: izobraževanje v teh letih je pomembno kot podlaga za neomejene možnosti v življenju.
»Dijakom veliko pomeni, da so gosti pred leti gulili iste klopi, saj imajo na tak način veliko skupnega in je motivacija za sodelovanje večja. Pogovori so bili sproščeni in zanimivi, odzivi dijakov pa kažejo, da smo dosegli cilj,« je z izvedbo maratona zadovoljen ravnatelj Peter Juvančič.
Pogled »čez šolske planke«
Z avtorsko idejo intervjujev med znanimi in uspešnimi nekdanjimi dijaki profesorji niso želeli le slediti učnemu načrtu, ampak omogočiti dijakom občutek avtentičnih poklicnih situacij. Jim pokazati, zakaj se učijo. »Toliko splošnega znanja, ki smo ga pridobili v gimnaziji, ne bomo pridobili nikoli več. Potem se specializiraš za neko področje in tam gradiš, koplješ dalje,« je pomen srednješolskega učenja ubesedila ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar.
Dr. Vrbovšek jo je dopolnil: »Kirurg kot genij – približno 10 odstotkov je naravne danosti, ostalo pa vaja in kilometrina. Učimo se z leti, na svojih napakah in na napakah drugih.«
»Prosti čas vlagajte v neko stransko znanje na področju, ki nas najbolj zanima, saj z vajo iz dneva v dan pridobivate izkušnje in znanje za življenje,« je dijakom svetoval Korošec.
Avtorju uspešne videoigre oče branil sedenje pred računalnikom
Dijaki so od sogovornikov izvedeli tudi marsikatero poklicno in osebno »skrivnost«: eden je na šoli spoznal svojo ženo, drugemu je oče želel na vsak način preprečiti posedanje za računalnikom, a je že v gimnaziji razvil in zaslovel s priljubljeno mobilno videoigro 100 Balls. Tretji je razkril, da je slovenščina v znanstveni sferi skoraj kodni jezik, ki ga nihče ne razume.
»Zelo pomembno je sodelovati tudi v politiki in jo spremljati, a moramo znati najti zrno resnice v kalni vodi. Da bomo lažje spoznali laž in resnico, ne smemo slepo slediti medijem, temveč je potrebno kdaj tudi poseči po knjigah,« pa je mladim svetoval Lukić.
Z zaključkom Maratona znanosti pa Gimnazija Lava že vstopa v novo obdobje, začel se je spomladanski del splošne mature. Včeraj je esej pisalo 100 dijakov 4. letnikov. Lani je v junijskem roku splošno maturo opravljalo 93 dijakov, med njimi je skoraj tretjina dosegla odličen uspeh.
