Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan.
Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.
Z raznolikimi aktivnostmi je ustanovam letos uspelo zmanjšati količino zavržene hrane v povprečju za 40 odstotkov, k bolj odgovornemu ravnanju s hrano pa so s posebnim družinskim dnevnikom zavržene hrane spodbudili tudi starše in ostale družinske člane v domačih gospodinjstvih. Izobraževalne ustanove, ki na projektu sodelujejo že več let, opažajo, da se je količina zavržene hrane znatno zmanjšala, a še vedno stremijo k cilju, da zavržene hrane v roku nekaj let ne bi bilo več.
Projekt Hrana ni za tjavendan otroke v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah spodbuja k reševanju izzivov na področju zmanjšanja količin zavržene hrane ter k bolj odgovornemu ravnanju z njo.
Med vrtci in prvo triado osnovnih šol je 1. mesto v šolskem letu 2018/2019 zasedel Vrtec Agata – OŠ Poljane, 2. mesto OŠ Raka in 3. mesto VVZ Kekec Grosuplje.
V kategoriji druga in tretja triada osnovnih šol je zmagala OŠ Ljudski vrt Ptuj – Podružnica Grajena, 2. mesto je zasedla OŠ I. Murska Sobota, 3. mesto pa OŠ Brinje Grosuplje.
Tudi letos so z veliko mero kreativnosti ter vneme sodelovale šole s prilagojenim programom. Med njimi je 1. mesto osvojila OŠ Franceta Bevka Tolmin, 2. mesto OŠ Brinje Grosuplje, 3. mesto pa OŠ Glazija Celje.
Srednješolci so svoje aktivnosti nadgradili s kratkimi filmčki na temo zavržene hrane. V letošnjem šolskem letu so najboljši filmček pripravili na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec, 2. mesto je osvojila Srednja šola Črnomelj, 3. mesto pa Dijaški dom Ivana Cankarja.
V povprečju količino zavržene hrane zmanjšali za 40 odstotkov
V slovenskih izobraževalnih ustanovah se zavedajo dejstva, da je hrana vrednota, ki jo je treba spoštovati in z njo ravnati odgovorno. Otroci in mladostniki so zato skupaj z mentorji izvedli številne aktivnosti, s katerimi jim je v povprečju uspelo zmanjšati količino zavržene hrane za 40 odstotkov.
K spremljanju količin ostankov hrane so otroci letos spodbudili tudi starše in ostale člane domačih gospodinjstev. Prav tam namreč po podatkih Statističnega urada RS nastane največ zavržene hrane, kar polovica vse zavržene hrane v Sloveniji. Partnerja programa sta zato letos pripravila novost – Kuhlin dnevnik zavržene hrane, ki so ga otroci skupaj s starši izpolnjevali doma. Dnevnik je že v prvem letu postal izjemno priljubljen, saj so ga izpolnjevali na večini sodelujočih šol. Kot so ugotovili otroci in starši, največ zavržene hrane v domačih gospodinjstvih nastane po praznikih ali družinskih praznovanjih. Družinski dnevnik zavržene hrane je vključeval tudi družinsko zavezo za manj zavržene hrane, ki so jo otroci pripravili s starši in tako skupaj sklenili, da se bodo v prihodnje trudili, da bo v domovih nastalo čim manj zavržene hrane.
