Kronika je zasedba petih simpatičnih fantov iz Frankolovega, ki so pred devetimi leti začeli ustvarjati kvalitetno rock glasbo, saj je takrat v deželici na sočni strani Alp začela pustošiti žeja po svobodi, dobrem vinu in rokenrolu. Samosvoj trop mladih, lepih in zadetih rokerjev stare šole se izraža skozi rock”n”roll vibracije, iskrena besedila in pristne nastope. Njihovo delo več kot očitno rojeva dobre in prepovedane sadove, saj bodo po treh letih izdali že drugi studijski album z naslovom Prepovedani sadovi.
Žan Kovačevič, Davorin Ulipi, Lovro Lah, Rok Pinter in Vid Verdev so ob tej priložnosti za vse svoje že obstoječe in bodoče oboževalce pripravili koncert ob izidu novega albuma, ki bo potekal v soboto ob 21. uri v Mladinskem centru Celje. O novem albumu in spotu ter o težkem življenju rockerjev smo se pogovarjali z Davorinom Ulipijem in Rokom Pinterjem, ki vas bosta prepričala, da se udeležite sobotnega koncerta Kronike in jih obsipate s svojim spodnjim perilom.
Vrnimo se devet let nazaj, ko je v misterioznem kraju Frankolovo nastala zasedba Kronika. Kaj vas je takrat pripravilo do tega, da ste v deželi, kjer prevladujejo narodnozabavne viže in je rock na trenutke kar malo zapostavljen, pripravilo do tega, da ste ustanovili skupino Kronika?
Rok: (smeh) Zato, ker imamo radi rock”n”roll!
Davorin: V bistvu je bila stvar taka – mi smo iz Frankolovega, kjer se je ustanovil en band Buver in naredili so prvi Rock žur. To je bilo 12 let nazaj. To so bili domačini, ki so nas nad tem tako navdušili, da smo začeli tudi sami igrati. Sicer pa ime Kronika obstaja že devet let, v takšni sestavi kot smo zdaj, pa delujemo pet let.
Kakšen je sicer vaš življenjski stil, glede na to, da ste prevzeli glasbo in miselnost dobrega rocka iz 70-ih?
Davorin: Od začetka je bilo divje, ko smo bili še srednješolci. Čez čas pa se stvari spremenijo, saj ima danes vsak svojo službo in se samo še med vikendi odklopimo. Imamo le še enega študenta, Verdeva, ki čisti WC-je (smeh). Drugače pa je Lovro vzgojitelj, Žan je medicinski brat v Kliničnem centru …
Rok: Davorin ima zdaj čisto novo službo, dela za Hrvate in je potnik za hrvaško mesno industrijo, jaz pa delam v Avstriji … pač, bedarije.
Izvajate tisti dober stari rock s primesmi rock”n”rolla in punka, zaradi česar ste leta 2012 ugotovili, da ste V napačnem letu in tako je nastal vaš istoimenski prvi album. Pohvalno je, da ste se hitro lotili avtorskih komadov in posneli prvo plato. Kako to, da ste se odločili za ta korak in ali se vam zdi, da je pripomogel k večji prepoznavnosti benda?
Rok: Videli smo, da to nikamor več ne gre.
Davorin: Lahko bi bili fešta band …
Rok: Tako, ampak to nismo mi. Na začetku nam je to sicer ustrezalo, ampak bolj ko rasteš kot band, bolj ti je brez veze, da preigravaš druge komade. Hočeš biti to, kar si in ustvarjati svojo glasbo. Druge ni! Ali si celo življenje fešta band, ali pa narediš nekaj iz sebe.
Davorin: V bistvu je najbolj pripomogel k temu Lovro, ko se je pridružil bandu s svojo kitaro. Od takrat naprej se je začela delati albumska glasba.
Rok: V bandu smo takrat začutili neko takšno klimo, ko smo vedeli, da je to to – zdaj pa lahko začnemo delati.
In zakaj ste se ravno leta 2012 zavedli, da ste casino rojeni V napačnem letu?
Davorin: Dobro se sliši (smeh). Sploh ni bila fora v tem, mogoče bi lahko Lovro o tem več povedal, saj je album V napačnem letu njegovo delo.
Rok: Klima je bila takšna. Rock”n”roll scena je začela gniti, na vseh večjih zabavah so prevladovale hrvaške pevke, medtem ko slovenskega rock”n”rolla skorajda nikjer več ni bilo. Po drugi strani se je začela vsa ta problematika s službami za mladino … Cela klima je bila neprijetna.
Kako to, da ste se od preigravanja priredb hitro lotili avtorskih komadov?
Rok: Takoj, ko smo imeli dovolj komadov, smo na vseh koncertih začeli preigravati lastne komade. Tako je bilo vedno manj priredb in vedno več avtorskih pesmi.
Davorin: Potrebno pa se je zavedati, da je razlika v odzivu. Še zdaj nam na koncertih na primer rečejo »Zaigrajte Partybreakerje itd.« Mislim, zakaj bi to igrali? A ni boljše, da zaigramo nekaj, kar smo sami naredili? To je nekaj povsem drugega. Tudi meni osebno da čisto drugačen občutek, če imamo koncert, kjer odigramo svoje komade in vidimo, da ljudje zraven pojejo. To je nek dokaz, da delaš v pravi smeri.
Kako pa se vaše občintvo odziva na avtorske skladbe? Je kakšna razlika med celjskim in slovenskim občinstvom?
Rok: Odvisno, kje. Tu, kjer nas poznajo, je odziv dober, drugje malo manj. Po navadi pa šokiramo! Kjerkoli igramo in ljudje ne pričakujejo, kaj bo, jih šokiramo.
Davorin: (smeh) Ja, dobesedno!
Vsi vaši avtorski komadi so v slovenščini. Kdo je kreativec za nastankom teh komadov in kako to, da se v času, ko želi ogromno izvajalcev prodeti na tuj trg z angleškimi komadi, ustvarjate v slovenščini?
Oba: Ker smo Slovenci!
Davorin: Meni osebno se zdi, da imajo vsi, ko naredijo band, tiste vizije, da bodo slavni in bodo takoj prodrli v tujino. Meni pa se zdi, da moraš najprej osvojiti slovenski trg, če hočeš tudi tujega. Težko pa je priti v tujino in izstopati, res moraš biti nekaj posebnega za to.
Rok: Besedila v glavnem piše Žan in mu je lažje pisati slovenska besedila, ker obvlada slovenščino, angleščine pa pač ne (smeh). Slovenski jezik je lep in primeren za besedila, kar želi marsikdo izpodbiti, ampak tako je. Če želiš ustvarjati v slovenščini, lahko brez problema nekaj izpelješ tako, kot se spodobi. Mogoče se kakšnemu mladiču, ki nekaj ustvari v angleščini, zdi boljše, kot če bi isto ustvaril v slovenščini.
S prvim decembrom bo luč sveta ugledal že vaš drugi studijski album Prepovedani sadovi. Ravno v četrtek je izšel prvi singel iz nove plate, 21 gramov, ki ga je pospremil tudi videospot. Če sodimo po novem komadu se zdi, da ste se podali v nekoliko bolj izdelane in zrele rock vode. Kakšne razmere in čustva so pospremila nastajanje novega albuma?
Rok: V bistvu je vse isto, ampak band zraste. Ko band enkrat neha napredovati, je konec. Upam, da ni to končna slika in bomo še vnaprej napredovali.
Davorin: Tudi komadi na drugi plati niso narejeni tako na prvo žogo, kot na primer na prvem albumu, kjer prevladujejo hitri rock”n”roll komadi, ki so nekoliko drugačni. Mogoče smo zaplavali tudi v nekoliko drugačne vode …
Rok: Niti ne, samo način je drugačen. Vse je malo bolj dodelano. Pač, dozoriš oz. mi še nismo dozoreli, temveč še zorimo. Še vedno smo mladiči.
Davorin: Pa tudi čez cel proces nastajanja nove plošče spoznaš veliko ljudi. Ko smo se spravljali delati drugi CD smo bili v dilemi, če bi tudi tega posneli v sodelovanju z moškim, s katerim smo snemali prvi CD in ohranili isti zvok ter stil, ali bi poskusili nekaj novega. Seveda smo se odločili za nekaj novega. Tako smo sodelovali s Petrom Deklevo, ki ima popolnoma drugačen pogled in drugačen način.
Rok: Tudi komade smo v studiu odigrali tako, kot na vajah. Nobenih bistvenih sprememb ni bilo, je pa bila razlika v produkciji. Tudi miksal nam je Zmago Šmorn, ki ima mednarodne reference. Že samo zaradi tega je zvok nekoliko drugačen.
Davorin: Peter nam je dal tudi nekoliko drugačen pogled na glasbo. Povedal nam je, kaj si sam misli o naših komadih in kako bi lahko kaj naredili bolje.
Album Prepovedani sadovi je nastajal v ljubljanskem studiu Codelli v sodelovanju s Petrom Deklevo in Zmagom Šmornom. Kako je prišlo do te kolaboracije?
Davorin: Začnimo s tem, kako smo sploh spoznali Petra! Imamo prijatelja, ki je snemal pri njemu. Po tem nam je poslal komad, nad katerim je bil navdušen in nam rekel, naj tudi sami poskusimo z njim. Sprva nad tem nismo bili navdušeni, ker smo mislili, da bomo zdaj zaplavali v neke pop vode.
Rok: Potem pa je enkrat prišel na vaje in nas malo poslušal. Poslali smo mu tudi demote in bil je res v redu. Iz prve sem videl, da je v redu »pjeb« in smo rekli »te pa gremo to!« To je bilo zelo na hitro.
Davorin: Za Petra Deklevo imam same dobre besede, on je res legenda.
A to zdaj govoriš samo zato, ker snemam?
Davorin: (smeh) Ne, osebno sem užival med tem, ko smo snemali z njim.
Rok: Pa še nekaj! Ta album smo za razliko od prvega, ki smo ga snemali klasično, snemali skupaj v živo. To je bil čisto drug občutek.
Davorin: Mogoče bodo tudi poslušalci dobili občutek, kot da so dejansko na koncertu in v živo igramo.
Seveda smo si že ogledali videospot za skladbo, s katerim ste dokazali, da se da z minimalnimi sredstvi in posebnimi detajli narediti zanimiv videospot. Kako je nastala ideja zanj?
Rok: Vedeli smo, da moramo pred ploščo izdati še videospot. Tudi Peter nam je povedal, da moramo to narediti, če se hočemo že spustiti v to. Denarja seveda ni bilo, pa smo rekli, da bomo že nekaj naredili.
Davorin: Najprej smo hoteli narediti »lyrics« video.
Rok: Potem pa – to gre res res res težko z jezika – je naš Vid naredil približen scenarij za takšen video, ampak smo ugotovili, da lahko naredimo konkreten spot tudi brez neke besedilne zgodbe. To smo nato dorekli in posneli, izpadlo je pa v redu. Mogoče celo boljše, kot če bi kaj naredili drugače in za več denarja.
5. decembra boste uraden izid albuma pospremili tudi s koncertom v Mladinskem centru Celje. S čim nam boste postregli?
Rok: Z vsem, kar imamo. Fajn bo!
Davorin: To zajema 20 naših avtorskih komadov.
Rok: Obiskovalci bodo lahko tudi kupili naše promocijske izdelke. Na isti dan pa imamo tudi konkurenco v Hali Golovec in bi želel izpostaviti, da ste njih slišali že petkrat pa še osemkrat jih boste, nas pa mogoče niste in smo desetkrat cenejši.
Davorin: Pridite na koncert in se sami prepričajte. Sicer pa nas spremljajte na naši Facebook in uradni spletni strani.
Sobotnega koncerta tako nikar ne zamudite, seveda pa se ga bomo udeležili tudi mi in dokumentirali fante iz skupine Kronika v elementu. Do takrat pa si lahko ogledate še najnovejši videospot skupine Kronika, z naslovom 21 gramov.
Tina Ožvald
