Projekt Hrana ni za tjavendan je že osmo leto zapored združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. Projektu se je v šolskem letu 2021/2022 pridružilo rekordno število izobraževalnih ustanov in vrtcev – kar 160 ustanov, skupno pa je sodelovalo več kot 7600 otrok in mladostnikov ter 734 mentorjev.
Med sodelujočimi ustanovami je bilo tudi 27 vrtcev in šol iz savinjske regije. Z raznolikimi aktivnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in osveščanjem so ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30 %, nekatere pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 %.
Osrednji namen projekta Hrana ni za tjavendan je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o zaskrbljujočih količinah hrane, ki jo vsakodnevno zavrženo, ter obenem ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu. Med tistimi, ki so dosegli najboljše rezultate, so tudi učenci iz OŠ Glazija, ki so med učenci prilagojenega izobraževalnega programa osvojili 3. mesto in I. OŠ Celje, ki je v kategoriji vrtcev in prve triade OŠ osvojila 1. mesto.
V okviru projekta so tako otroci in mentorji v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane in po rezultatih projekta sodeč, bili pri tem zelo uspešni. »Ponosni smo na dejstvo, da smo letos zabeležili rekordno število prijavljenih ustanov, saj se je v boj proti zavrženi hrani podalo kar 160 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. To nam daje vedeti, da projekt raste iz leta v leto in da se na šolah problematike zavržene hrane še kako dobro zavedajo. Mentorji so nam poročali tudi o tem, da so otroci znanje prenesli v domače okolje – v gospodinjstva, kjer po statističnih podatkih še vedno nastane največ zavržene hrane,« je izpostavil Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. Kot je še dodal, so v okviru projekta za otroke pripravili tudi družinski dnevnik zavržene hrane, ki je bil namenjen prav družinam – s pomočjo dnevnikov za merili količine zavržene hrane, ugotavljali vzroke za to in prispevali zanimive domače reciklirane recepte. Med tistimi, ki so dosegli najboljše rezultate, so tudi učenci iz OŠ Glazija, ki so med učenci prilagojenega izobraževalnega programa osvojili 3. mesto in I. OŠ Celje, ki je v kategoriji vrtcev in prve triade OŠ osvojila 1. mesto.
Sodelujoči v projektu Hrana ni za tjavendan so imeli možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Otroci so skupaj z mentorji ustvarili kar 271 domiselnih receptov, partnerji projekta pa so nagradili 20 najboljših. Iz zmagovalnih receptov je nastala tudi knjižica Reciklirana kuharija.
Starejši učenci in srednješolci so v okviru projekta pripravljali grafične in likovne izdelke na tematiko odnosa do hrane, kjer so prav tako nastala zanimiva dela. Galerija najboljših del je na voljo tukaj.
Vrhunec projekta je bil drugi Slovenski dan brez zavržene hrane
24. aprila letos smo v Sloveniji obeležili že drugi Slovenski dan brez zavržene hrane. Partnerji projekta so po svojih kanalih nagovarjali svoja občinstva in širšo družbo k zmanjševanju količin zavržene hrane, obenem pa spodbujali da bi na ta dan skušali zavreči čim manj oziroma uporabiti ostanke neke jedi za novo zanimivo jed.
Projekt izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija.
