Na I. gimnaziji v Celju sta konec novembra in v začetku decembra potekali dve srečanji v vesolju. Gimnazija Kajuh je namreč maja 2017 tudi uradno podpisala sporazum o sodelovanju z licejem Jurija Gagarina v Ščjolkovu, ki je s Celjem pobrateno mesto.
Projekt je potekal v okviru praznovanja 60. obletnice izstrelitve prvega umetnega zemeljskega satelita. Prvi umetni satelit Zemlje je bil namreč dogodek, ki je odprl vesoljsko dobo človeštva in je imel velik pomen za ves svet. Koordinatorici obeh srečanj sta bili Olga Kroškina (Ščjolkovo) in Olga Viktorovna Stojan (Celje).
Prvi del srečanja je bil namenjen likovnem ustvarjanju. Preko telemosta sta sodelovali I. gimnazija v Celju in MBOU Licej №14 J. A. Gagarina. Udeleženci delavnice so spoznali predvidevanje kozmosa v slikah ruskih avantgardnih umetnikov in videli kozmos skozi oči kozmonavtov: umetnikov Alekseja Leonova, Vladimira Džanibekova in Alana Bina.
S svojimi rokami so ustvarili Veliki pok, svoje edinstveno vesolje in prižgali zvezde. Nato so vesoljsko ladjo poslali v neznano galaksijo, kjer jih pri skrivnostnem rdečem planetu čaka srečanje z njegovimi prebivalci. Delavnica, ki je trajala 60 minut, se je končala z ustvarjanjem slikovite slike predvidevanja, vsak udeleženec pa je na dlani držal svoj Kozmos.
“Kot bi viseli z glavo navzdol!”
Drugi del srečanja, kjer so ponovno vzpostavili telemost med zgoraj omenjenima šolama, pa je bil še posebej zanimiv, saj so se dijaki in učenci v živo pogovarjali s kozmonavtom Evgenijem Igorevičem Tarelkinom, bivšim dijakom liceja v Ščjolkovu, herojem Ruske federacije, ki je na mednarodni vesoljski postaji delal več kot pol leta. Udeleženci so tako izvedeli ogromno novega o zelo aktualnih temah, povezanih z vesoljsko tehniko, delom in življenjem v vesolju.
Zanimalo jih je, denimo, kakšni so občutki v vesolju? “Kot bi viseli z drevesa z glavo navzdol. Vsa kri gre namreč v glavo,” jim je pojasnil Tarlekin. Tudi zaradi tega so kozmonavti, ki se javljajo preko video medija v svojo bazo, videti zabuhli. Telo se mora namreč prilagoditi čisto drugemu okolju: eden izmed problemov je, med drugim, izguba kalcija, kosti zaradi tega postajajo manj čvrste. Da bi to čim bolj preprečili, kozmonavti veliko telovadijo in imajo prilagojeno prehrano. Ker so izpostavljeni sevanju, se jim odsvetuje načrtovati družino še dve leti po zaključeni misiji.
Koliko strašljiv pa je vzlet (ob vzletu je pritisk 4 – 5 g)? Sogovornik je odgovoril, da ga ni bilo strah, saj je takrat že vedel, da ga ne morejo več zamenjati. Tudi do tega namreč lahko pride.
Če vas je zamikalo, da bi se tudi vi kdaj odpravili v vesolje, imate za zdaj dve možnosti: lahko se izučite za kozmonavta (šolanje traja 10 let), lahko pa postanete vesoljski turist. Za tovrstni komercialni sprehod po vesolju, ki traja teden dni, je treba plačati 40 milijonov dolarjev. Usposabljanje za tak izlet pa traja leto dni.
Organizatorji drugega dela srečanja (okrogla miza s kozmonavtom) so bili: MBOU Licej №14 J. A. Gagarina, I. gimnazija v Celju; MKU ŠČMR »Informacijski center« in ANO »Pot dobrote«. Voditeljica pogovora v ruščini je bila naša bivša dijakinja Valerija Koval.
Cilji tega zanimivega in poučnega vesoljskega srečanja so bili: vesoljsko izobraževanje in obveščanje otrok; motivirati mlade, da izberejo poklic, povezan z vesoljsko znanostjo in tehnologijo ter razvoj sodelovanja med pobratenima mestoma Ščjolkovo in Celje.
Ruščino se sicer kajuhovci kot tretji tuji jezik učijo že vrsto let. Zelo dejavni so tudi na področju kulture. Pred kratkim so, denimo, sodelovali na Tradicionalni ruski čajanki “Poezija iz samovarja – v družbi s Sergejem A. Jeseninom”, ki jo je v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje in Društvom Slovenija–Rusija organizirala Gimnazija Celje – Center.
Foto: I. gimnazija v Celju; tekst: N. P.
