Rimske Toplice so ta teden na posvetu gostile več kot 100 najboljših učiteljev iz vse Slovenije. Osrednja tema je bilo odpiranje vrat umetni inteligenci v šolski prostor.
Računalniška igra Minecraft kot uporabno učno orodje, VR očala za ogled rimskega Koloseja iz učilnice, robočebelica za učenje angleščine – vse to so izjemni primeri obrnjenega učenja v slovenskih razredih, kjer je v ospredju vloga učitelja kot voditelja skozi izzive in samostojno reševanje nalog učencev. A kam nas bo digitalizacija v šolah in družbi nasploh pripeljala in kje so meje njene uporabe, se sprašujejo mnogi.
“Nekoč smo računalnik postavili v dnevno sobo in imeli nadzor nad brskanjem naših otrok. Danes večino časa preživijo na telefonih v svojih sobah. Tam ustvarjajo lasten kaos, nad katerim imamo odrasli zelo malo vpliva,” pravi učitelj strokovnih predmetov na ŠC Celje Matic Holobar.
Dogodka se je udeležil tudi bivši predsednik države Borut Pahor, ki je zbrane navdušil z nagovorom o umetni inteligenci v političnem prostoru in predstavil strategijo zbiranja podatkov in nagovarjanja potencialnih volivcev na družbenih omrežjih. Dodal je: “Umetna inteligenca predstavlja tako priložnost in tak problem za politični proces v Zahodnem svetu, ki si ga ne moremo zamisliti. Bomo uspeli to kako regulirati ali pa se bo zgodilo, da bodo tisti, ki bodo imeli veliko denarja, znanja, bodo hodili po robu in bodo vrgli rokavico politični korektnosti, uspeli morda do konca iztiriti politični proces.”
V ospredju interesi posameznikov, ne skupnosti
Poseben izziv v šolah je vodenje kolektivov, ki morajo spremembe čim bolj uspešno vpeljati v učni proces, pri tem pa je ključna osebna motivacija zaposlenih.
“Eden glavnih izzivov sedanjosti je, da so krize v veliki meri rezultat naših izbir in delovanja tukaj in zdaj. Dajemo prednost kratkoročnemu pred dolgoročnim in interesu manjšega števila pred interesom večine ali skupnosti,” opozarja nekdanji ravnatelj, aktualni direktor občinske uprave Mestne občine Celje Gregor Deleja.
Hiter razvoj in kratkoročne potrebe posameznikov pa hkrati pogojujejo izrabo virov, ki so na voljo na Zemlji.
“130-milijonkrat več podatkov prenesemo v časovni enoti po svetu, kot smo jih prenesli v primerjavi z letom 1992. To so gromozanske količine podatkov. Če bi se tudi s trajnostjo v zadnjih 30 letih ukvarjali s tako hitrostjo, se danes ne bi pogovarjali o dejstvu, da v Sloveniji že aprila porabimo vse lastne vire,” pa je bil jasen direktor Šolskega centra Celje Mojmir Klovar.
