Živimo v času poplave informacij, kar mladim predstavlja izziv, saj pogosto ne vedo, kako se soočati z informacijsko prenasičenostjo, medijskim zavajanjem in kako prepoznati verodostojne vire informacij. Mediji imajo veliko družbeno moč, saj so oblikovalci javnega mnenja, vplivajo lahko tudi na odločitve, zato je eden izmed pomembnejših družbenih problemov prav gotovo porast medijskih manipulacij z vsebino. Veščine medijske pismenosti se je treba priučiti, tako kot vseh ostalih. Medijsko opismenjevanje in razvijanje kritičnega medijskega razmišljanja je tako za mlade ključnega pomena, saj omogoča učinkovito in varno rabo medijev.
Vse to pa so vidiki medijske pismenosti, ki jih naslavlja projekt Mladi in mediji. V projekt so bili ves čas aktivno vključeni mladi, ki so sodelovali na štirih srečanjih, zadnje srečanje je bilo organizirano v dvorani Celjskega mladinskega centra v torek, 15.3.2022.
Mladi so se v uvodu razdelili v pet skupin in se pripravili na predstavitev problematike in konkretnih predlogov ter ukrepov, ki so jih prepoznali na ključnih področjih medijske pismenosti in vrst medijske pismenosti; stanja medijske pismenosti med mladimi; medijev kot vira pridobivanja informacij; lažnih novic, t.i. ‘clickbate’ in prenapihnjenih vsebin; medijskih vsebin v šolah ter informacijske in medijske pismenosti v šolah.
V nadaljevanju srečanja so mladi imeli priložnost svoje ugotovitve predstaviti odločevalcem. Izpostavili so problematiko zasvojenosti s telefoni in socialnimi omrežji. Menijo tudi, da so vsebine medijske pismenosti danes ključnega pomena in da si želijo bolj aktivnega vključevanja različnih področij medijske vzgoje v formalno izobraževanje po celotni šolski vertikali. Izpostavili so, da se mladih ne spodbuja dovolj h kritičnemu razmišljanju in branju medijskih vsebin. Med predlogi so se znašli vključitev medijske vzgoje kot samostojnega obveznega predmeta v šole, pa tudi pokrivanje medijskih vsebin z različnimi neformalnimi delavnicami, ekskurzijami, medpredmetnim povezovanjem. Želijo si bolj dinamičnih načinov poučevanja, predlagali so tudi izobraževanja s področja medijskih vsebin za učitelje, saj pogrešajo več njihove podpore in pomoči. Nekateri so oblikovali tudi predloge vaj s področja medijske pismenosti, ki bi jih lahko vključili v šolske vsebine ali celo ponudili kot neformalne delavnice.
Nato je stekel strukturiran dialog o možnostih izvedbe konkretnih predlogov in rešitev mladih. Mag. Špela Drstvenšek, predstojnica območne enote Celje, Zavod RS za šolstvo je pohvalila predstavitve mladih in jih pozvala k temu, da vse povedano prenesejo v lastno življenje, delijo svoje ideje z vrstniki, prijatelji, družinami, v šolah in z učitelji. Razložila je, da je oblikovanje novega učnega predmeta dolgotrajen, zahteven in kompleksen proces, da pa je trenutno v delu posodobitev učnih načrtov obstoječih predmetov, ki se izkazuje kot bolj realna možnost za vključevanje medijskih vsebin v šole.
»Všeč mi je, da niste roboti, da kritično razmišljate in da ste čustveni«, je mlade nagovorila Alja Založnik, predstavnica oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, ki je mlade pozvala, da stopijo iz cone udobja, saj »vsaka akcija sproži reakcijo«.
Ines Gabriel, predstavnica Kluba študentov občine Celje je mladim povedala, da je KŠOC pripravljen zapolniti vrzel s področja medijskih vsebin, ki jo čutijo mladi, v obliki neformalnih izobraževalnih priložnosti – na primer različnih medijskih delavnic (delavnice fotografije itd.).
Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava in predsednica aktiva ravnateljev osnovnih šol celjske regije, pa je izpostavila pomembnost razvoja veščin in kompetenc medijske pismenosti skozi celotno izobraževalno vertikalo, ob tem pa omenila, da je treba pri določanju prednostnih vsebin izhajati iz pobud mladih. Poudarila je še pomen aktivne vloge mladih in medgeneracijskega sodelovanja med mladimi in učitelji, ki lahko pripelje do realizacije odličnih idej.
Mladi so bili po koncu zadnjega srečanja v sklopu projekta Mladi in mediji zadovoljni, da so imeli priložnost izraziti svoje občutke, mišljenja in poglede na posamezne pereče problematike v okviru medijske pismenosti in vključevanja vsebin medijske pismenosti v šolah. Predstavnice odločevalcev pa, da slišijo glas mladih, ki lahko tudi na ravni oblikovanja politik predstavlja pomembno povratno informacijo.
Projekt je Celjski mladinski center v partnerstvu z Mladinskim svetom Celje in Klubom študentov občine Celje prijavil na program Erasmus+ leta 2020, zaključil pa se bo konec aprila 2022.
