Celjski škof zastopa slovensko Cerkev v Rimu na zasedanju sinode: kaj tam počnejo?


V Vatikanu od 2. do 27. oktobra poteka Drugi del XVI. rednega zasedanja škofovske sinode, ki se ga v imenu slovenske Cerkve udeležuje celjski škof Maksimilijan Matjaž.

Škofje, redovniki in laiki iz celega sveta že od lanskega začetka sinodalnega procesa razpravljajo, kako naj Cerkev deluje, sprejema odločitve in sodeluje kot skupnost v sodobnem svetu.

“Zakaj bi nekdo danes sploh izbral Katoliško Cerkev, ko je navsezadnje veliko ponudbe na duhovnem področju?” je vprašanje iz ozadja sinode, ki so ga novinarji Družine zastavili tudi Maksimilijanu Matjažu pred odhodom v večno mesto.

“Mislim, da moramo biti prepričani, da lahko ponudimo nekaj, česar ne more ponuditi nihče drug,” je bil odgovor celjskega škofa. Delček tega, kaj bi to lahko bilo, v nadaljevanju članka.

“Danes je v naši družbi velika bolezen individualizem in prisilna enakost. Občestvo pa se lahko gradi samo tam, kjer se ceni različnost ljudi. Cerkev mora biti dom,” v intervjuju pravi Maksimilijan Matjaž, in nadaljnje izpostavlja, da je danes družba žejna občestvenosti, sprejetosti, gostoljubja in domačnosti.

V slovenskih razmerah po Maksimilijanovih besedah to pomeni, da bodo morali iti bolj v globino, kot pa gledati na kvantiteto.

Najprej se je treba soočiti z resničnostjo. Duhovniki in verniki se starajo. Določene stvari tako naravno odmirajo. Na silo se ničesar ne da vzdrževati, če ni podlage za življenje. Gre za temeljno vprašanje identitete, da se zavedamo, kdo smo in kakšno je naše poslanstvo. Zato je tako pomembno prisluhniti, kam Duh vodi Cerkev, to pa se kaže v prepoznavanju znamenj časa.

“V naši škofiji smo v tem dvoletnem obdobju oblikovali vizijo, ki se pokriva tudi s sinodalno vizijo. Formacija temeljnega občestva in voditeljev občestva je zelo pomembna,” poudarja celjski škof.  S tem začenjajo v poslušnosti najprej prav med duhovniki, zato svoja izobraževanja, duhovne obnove in srečanja posvečajo njihovim medsebojnim odnosom, njihovi duhovnosti, usmerjenosti k bistvenemu.

Zaključno sinodalno srečanje

Podobno kot lani, se na 2. delu zasedanja škofovske sinode dobivajo ta oktober. Oblikovanih je 36 delovnih skupin, v vseh skupinah obravnavajo vseh pet pastoralnih izzivov delovnega dokumenta. To je vrnitev k izvirom, poklicanost in poslanstvo (soudeležba vseh in živa občestva), sočutje in pravičnost, misijonsko poslanstvo ter odpuščanje in sprava.

Maksimilijan Matjaž za Družino: “Ključno vprašanje zadnjega dela sinode je, kako biti Cerkev v poslanstvu, kako biti misijonska Cerkev. Slovenci imamo tu še specifično dodatno težo, ker je prejšnji politični sistem ideološko razglašal vero kot nekaj skritega in zasebnega. Še zdaj je v javnih medijih in v javnosti alergija na pogovor o Bogu. A ne samo v posvetnih krogih, tudi med nami. Med birmanci vedno znova ugotavljam, da se doma o veri ne pogovarjajo. Bog je tabu tema, zato imamo težave z izzivom poslanstva in misijonstva.”
Najprej kesanje za grehe Cerkve, potem pa naprej …

Začeli so z dvodnevnim duhovnim odmikom, ki so ga zaključili s spokorno vigilijo, kjer je sedem kardinalov izreklo sedem grehov Cerkve in družbe, za katere so skupaj prosili odpuščanja: greh zoper mir, greh proti stvarstvu, proti domorodnemu prebivalstvu, proti migrantom, greh zlorabe, greh proti ženskam, družini, mladim, greh proti revščini, greh proti sinodalnosti / pomanjkanju poslušanja, občestva in sodelovanja vseh.

Sledijo pogovori za sinodalnimi omizji o temah iz delovnega dokumenta. Delovni dokument Instrumentum laboris, ki ga na zasedanju obravnavajo, je razdeljen na 4 dele, ki predstavljajo tudi 4 module sinodalnih pogovorov na zasedanju: temelji, odnosi, poti in kraji.

Papež Frančišek: “Sinodalni proces je tudi proces učenja, v katerem se Cerkev uči bolje spoznati sama sebe in ugotoviti oblike pastoralnega delovanja, ki bi bile bolj primerne za poslanstvo, ki ji ga Gospod zaupa. Ta proces učenja vključuje tudi oblike opravljanja službe pastirjev, zlasti škofov.”

V tednu, ki se končuje, sta potekala tudi dva od štirih teološko-pastoralnih forumov, ki so novost letošnje sinode. Foruma z naslovom Božje ljudstvo, subjekt poslanstva ter Vloga in avtoriteta škofa v sinodalni Cerkvi sta bila odprta za javnost in prenašana preko spleta.

Vir foto: Škofija Celje

Kot izpostavljajo na spletni strani škofije Celje, so pomemben del sinodalnega zasedanja tudi srečevanja z udeleženci z vsega sveta. Škof Maksimilijan in maroški kardinal Cristobal Lopez Romero Diocèse de Rabat sta imela lep pogovor o izkušnjah preproste sinodalne Cerkve.

Prispevek Cerkve v Afriki k škofovski sinodi je po kardinalovih besedah pričevanje živahne, dinamične, mlade in navdušene Cerkve, ki je na splošno zavzeta za ljudi z namenom, da izzove inkulturacijo evangelija v različnih afriških kulturah.

Evropsko stališče pa je povzel dunajski kardinal Schönborn. “Mi v Evropi moramo, tako Cerkev kot družba, marsikaj izpustiti iz rok: naše prioritete, naše prednostne naloge, tudi našo še vedno zelo veliko blaginjo, v primerjavi z drugimi deli sveta.”

Sinoda še poteka in celjski škof, ki na današnji dan sv. Maksimilijana Celjskega, škofa in mučenca, zavetnika mesta Celje in škofije Celje, praznuje god, se bo iz sklepnega zasedanja škofovske sinode zagotovo še oglasil. Bistvo vsega pa je graditev aktivnega občestva, ki se bo zavedalo, da je v posestvu Resnice, ki jo najprej mora iskati in živeti samo, nato pa jo s svojim zgledom v odnosu do drugih, bližnjih, razodevati svetu okoli sebe. 

Poglejte še:

Bar ima svoj čar, a ta duhovnik nedaleč od Celja za moške pripravlja nekaj posebnega