Kako turistično sezono komentirajo ponudniki turističnih storitev na Celjskem in kako vidijo prihodnost


Pandemija covid-19 je v gospodarstvu najbolj udarila po turizmu. Ta namreč beleži enormen izpad prometa, prav tako pa je to panoga, ki bo za vrnitev v dokaj normalne razmere potrebovala največ časa. O tem, da je turizem trenutno utrpel največjo gospodarsko škodo, pričajo tudi podatki o večanju števila brezposelnih, ki prihajajo predvsem iz turističnih panog.

Da bi ponudniki turističnih storitev preživeli, jim bo na pomoč priskočila država, sami pa se bodo iz pandemijskega krča skušali vsaj delno izvleči s pomočjo domačih turistov.

Vlada je sicer danes sprejela, da se bodo lahko z naslednjim tednom odprle nastanitvene kapacitete do 30 gostov (prepoved poslovanja še vedno velja za planinske domove, večje hotele in hostle), gostinski lokali pa bodo lahko svoje goste stregli tudi v notranjosti.

O splošnih posledicah, ki jih je pandemija novega koronavirusa pustila v turistični panogi tudi na Celjskem smo na Celje.info pred dnevi pisali v tem prispevku. Tokrat pa smo o vplivu trenutne situacije na vse segmente turizma povprašali ponudnike turističnih storitev na Celjskem. Kakšen je bil upad prometa, na katere goste najbolj računajo, kako jih bodo privabili, kaj pričakujejo od države,…, vam predstavljamo v spodnjih vrsticah.

MCC Hostel

mcc-hostelV MCC Hostlu, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, v letošnjem letu pričakujejo skoraj polovični upad prihodkov, predvsem ker so odpovedane tudi vse mobilnosti in treningi za mladinske delavce, ki bi jih bilo sicer v letošnjem letu kar nekaj. Kljub vsemu upajo, da bodo v drugi polovici leta vzpostavljene povezave z bivšimi republikami, predvsem v smislu začasnih delavcev in mogoče kaj malega športnega in kulturnega turizma.

“Dolgoročno mislimo, da bo se bodo razmere normalizirale v roku dveh let, tako da mislimo da bo naslednja sezona še vedno nekako 75 % rekordne lanske. So pa to še vedno optimistične napovedi,” povedo.

Trenutno je hostel zaprt, saj še čakajo na prenehanja odloka o prepovedi obratovanja hostlov. Pričakujejo pa, da bi se to utegnilo zgoditi do konca tega meseca. Je pa MCC Hostel do prejšnjega tedna gostil zaposlene iz Splošne bolnišnice Celje v okviru reševanja humanitarnih nesreč, tako da je hostel upravičil svoj namen. ” Veseli smo, da smo lahko v teh časih pomagali,” pravijo.

Sicer pa tudi že iščejo načine kako bi hostel spremenili v nekakšno dvoživko in bi tako lahko oddajali sobe podjetjem, delavcem in študentom z upoštevanjem varnostnih ukrepov. Pripravljajo nove turistične produkte, pripravljajo spletne kave na temo turizma ter se prijavljajo na različne projekte, da bi nekako poskusili nadomestiti upad prihodkov iz naslova nočitev.

Turistično informacijski center Celje

tic-celjeNa TIC Celje so nam povedali, da so upad dohodkov beležili iz naslova vstopnin na Stari grad Celje v času, ko je bil zaprt, najavljenih skupin za ogled mesta in gradu ter v celoti upad prihodkov iz naslova turistične takse ter naslova prodaje v TIC-ih. Upad prihodkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (marec, april) ocenjujejo v višini 60.000 €. Ocenjujejo, da bo izpad prihodkov na koncu leta dosegel okoli 300.000 €.

Temu dodajo, da je zaskrbljujoč predvsem trend okrevanja po končani epidemiji, zato se bodo v prvi fazi lotili promocijskih aktivnosti usmerjenih predvsem na domači trg, ko pa bodo razmere dopuščale pa tudi na ponovno privabljanje tujih turistov. Pridružili se bodo tudi kampanji Slovenske turistične organizacije*.

V prejšnjem tednu so sicer vrata v Celju odprli Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon, Stari grad Celje ter Turističnoinformativni center v centru Celja. Ostali objekti v upravljanju Zavoda Celeia Celje – Drevesna hiška, Spominska hiška Alme Karlin, Galerija Račka ter dvorane Celjskega doma – pa zaenkrat ostajajo zaprti.

Eurotas hoteli Celje

hotel-evropa-celjeV podjetju Eurotas hoteli d.o.o., ki v Celju upravlja Hotel Europa in restavracijo Koper, povedo, da so še do nekaj dni nazaj beležili 100 % upad prihodkov, saj so bili primorani povsem prenehati z obratovanjem.

Kljub temu glede prihodnosti ostajajo optimistični, a se obenem zavedajo, da način dela najbrž nikoli več ne bo takšen, kot so ga bili vajeni.

Kakšna pa bo dejanska prihodnost, pa bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov, sprejeti ukrepi ter informacije glede odpiranja meja.

Sicer pa so v Eurotas hotelih že začeli s postopnim odpiranjem teras njihovih gostinskih enot.

Thermana Laško

thermanaV Thermani Laško ocenjujejo, da bodo imeli zaradi zaprtja vseh nenujnih dejavnosti od sredine marca naprej in zelo postopnega oživljanja dejavnosti od maja naprej, najmanj 30 % izpad prihodkov.

Povedo, da so bile v Thermani odpovedane vse rezervacije za drugo polovico marca, celoten april, maj in del junija (predvsem iz naslova kongresnih in športnih dogodkov). Za drugo polovico leta pa so imeli doslej tri pomembnejše odpovedi iz naslova mednarodnih dogodkov z večjim številom udeležencev.

Sicer pa so s trenutno zasedenostjo v drugi polovici leta zadovoljni, pri čemer pa opozarjajo, da se zaradi nejasnih pravil in napovedi glede organizacije večjih dogodkov, ter nejasnosti glede prehajanja mej, situacija iz dneva v dan slabša.

Kljub vsemu pa v Laškem ostajajo optimisti, saj s strani manjših skupin in individualnih gostov še vedno obstaja dobro povpraševanje po njihovih storitvah. “Prej kot bodo znani ukrepi sproščanja za hotelsko dejavnost in dejavnost termalnih kopališč, prej bomo lahko jasno komunicirali z našimi trgi in tudi prej začeli polniti naše kapacitete. Od danes na jutri pa je hotel težko napolniti,” še povedo.

Od države pričakujejo še podaljšanje pomoči v smislu pokritja nadomestil za plače do ukinitve vseh ukrepov in glede na postopno oživljanje, vsaj še nekaj mesecev po tem. Kritje nadomestil za plače bi moralo biti sorazmerno z obsegom poslovanja in zaposlovanja, menijo v Laškem, ter dodajo, da bo potrebna tudi pomoč pri zniževanju nekaterih drugih stroškov, ki jih turistična podjetja kljub ohromljenosti, morajo plačevati (priključnine, omrežnine, takse, komunalne storitve, NUSZ,…). “Pričakujemo, da nam bo tretji paket ukrepov prinesel drastično znižanje teh stroškov,” zaključijo.

Hotel Žalec
hotel-zalecKot nam povedo v Hotelu Žalec, se je pandemija pri njih odrazila v 50 do 70 % padcu prometa. Upajo in pričakujejo, da se bo situacija že naslednje leto obrnila na bolje.
Sicer pa tudi Hotel Žalec še ne obratuje, saj še čakajo na sprostitev ukrepov. Trenutno zato tudi ne vršijo kakšnih promocijskih aktivnosti, razen tega, da redno komunicirajo s partnerji in gosti hotela preko elektronske pošte.
Glede državne pomoči pa menijo, da vlada sicer želi delati dobro in pomagati, ampak “ko zadeve v roke primejo slovenski birokrati… Tako da pomoč bo, ampak težko dostopna,” zaključijo.
Hotel A Žalec

hotel-a-zalecV Hotelu A v Žalcu, ki je s poslovanjem začel šele pred nekaj meseci, so največji izpad beležili na račun poslovnih gostov, ki so tudi njihov ciljni trg. Zaradi trenutnih razmer pričakujejo, da se bo situacija z rezervacijami in obiski še nekaj časa poznala na poslovanju, saj se bodo poslovni partnerji posluževali predvsem videokonferenc, posledično pa bo Hotel A beležil večji izpad nočitev.

Sicer z obratovanjem še niso pričeli. Dodajo, da si to želijo čim prej, vendar so odvisni od sproščanja državnih ukrepov in odprtja meja. Aktivnosti, ki jih izvajajo v hotelu, so tako prilagojene trenutnim razmeram.

“Glede na to, da je panoga turizma resnično doživela največji šok, bo potrebno državne ukrepe prilagoditi v smer preživetja le-tega. Trenutni ukrepi so le mali obliž na globoke rane,” pravijo v Hotelu A.

*Na Slovenski turistični organizaciji so v zaključni fazi priprave promocijske kampanje za domači trg. V kampanjo želijo intenzivno vključiti turistično gospodarstvo, vodilne destinacije, medije in druge institucije z namenom spodbujanja prebivalcev Slovenije, da dopustujejo doma in raziskujejo Slovenijo ter delijo svoja doživetja. Slovenske goste bodo nagovarjali enotno, združeno, s skupnim sloganom in skupnimi vizuali, ki bodo na ta način v slovenski javnosti hitreje postali prepoznavni. Že v kratkem bodo s z vodilnimi destinacijami, produktnimi združenji in ostalimi ključnimi partnerji slovenskega turizma delili vzorčne vizualne predloge, ki bodo namenjeni rabi na različnih promocijskih kanalih.

B.S.