Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, ki ga letos povezuje slogan Zgradimo pravičen in zdrav svet, so na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje objavili podatke o zdravju v Savinjski regiji v letu 2020, ki je bil v največji meri zaznamovano z epidemijo novega koronavirusa.
Informacije o zdravju so lahko v pomoč lokalni skupnosti pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti za krepitev zdravja in preprečevanje zbolevanja prebivalcev.
Ključni kazalniki zdravja in nekatera odstopanja v Savinjski regiji
Eden najzanesljivejših pokazateljev zdravstvenega stanja prebivalstva umrljivost. V regiji število umrlih na 100.000 prebivalcev upada, a še vedno ostaja nad slovenskim povprečjem. Upadanje umrljivosti je lahko odraz številnih dejavnikov (spremenjene obolevnosti, življenjski pogoji, skrb za zdravje, preventivni programi,…).
Umrljivost pred 65. letom – t. i. prezgodnja umrljivost – je v regiji med najnižjimi v Sloveniji in je prav tako v upadanju. Na drugi strani pa je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja nad državnim povprečjem, a je spodbudno, da tudi tu umrljivost upada. Bolezni srca in ožilja so sicer še vedno glavni vzrok smrti v Sloveniji.
V regiji je bilo, v primerjavi s slovenskim povprečjem, manj primerov smrti zaradi možgansko-žilnih bolezni (npr. možganske kapi). Ob tem narašča delež prebivalcev, ki so preboleli možgansko kap. Na drugi strani pa v regiji beležimo več primerov smrti zaradi koronarne bolezni, ki povzroča srčno kap, in srčnega popuščanja od slovenskega povprečja. Beleži se tudi porast odstotka prebivalcev s povišanim krvnim tlakom in povišanim holesterolom, ki sta dva izmed glavnih dejavnikov, povezanih z nastankom bolezni srca in ožilja.
Novi primeri raka pod povprečjem. Nadpovprečna samomorilnost pri moških
Po številu novih primerov raka je regija pod slovenskim povprečjem. Prav tako pod slovenskim povprečjem je regijska umrljivost zaradi rakavih obolenj. Breme raka se sicer v splošnem iz leta v leto povečuje. Zaradi staranja prebivalstva se bo ta trend še nekaj časa nadaljeval. Se pa zaradi napredna diagnostika in zdravljenja rakavih obolenj umrljivost zaradi te bolezni na splošno zmanjšuje.
Samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je v regiji znatno višji pri moških (35,3) in presega slovensko povprečje. Pri ženskah je samomorilni količnik nižji od povprečja v Sloveniji (5,5). Pri tem je spodbuden podatek, da samomorilni količnik v regiji upada pr iobeh spolih, nekoliko bolj izrazito predvsem pri moških.
Savinjčani smo čedalje debelejši visoko tvegani pivci
V regiji značilno narašča delež debelih oseb, starih med 25 in 64 let. Debelost zelo vpliva na zdravje, saj lahko poveča tveganje za mnoge bolezni, kot so rak, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, vpliva pa tudi na samopodobo posameznika in njegovo psihično zdravje. Povzroča tudi nastanek sladkorne bolezni, katere stopnja je v naši regiji ena višjih v Sloveniji v porastu pa je tudi delež prebivalstva s to boleznijo. Je pa nekaj več kot polovica (56 %) odraslih prebivalcev regije zadostno telesno aktivnih (vsaj pet dni na teden 30 minut zmerno telesno aktivni).
Težavo v regiji predstavlja tudi alkohol. Skoraj polovica prebivalcev regije (48 %), starih med 15 in 64 let, je namreč po zadnjih podatkih visoko tveganih pivcev. To so osebe, ki pijejo čez mejo manj tveganega pitja oz. so se v zadnjem letu vsaj enkrat opile. To so tudi vse osebe med 15 in 17 leti, ki so v zadnjem letu popile kakršno koli količino alkohola.
V nasprotju z alkoholom, je delež oseb, starih med 25 in 74 let, ki niso nikoli kadili izmed vseh regij najvišji v Savinjski regiji (55%). Tudi delež kadilcev je nižji od državnega povprečja in znaša 22 %.
Izstopajoče število poškodb pri delu in bolniških odsotnosti
Regija izstopa po številu poškodb pri delu na 1.000 zaposlenih (19,2). Po podatkih za leto 2019 je bilo v regiji za 26 % več poškodb pri delu ter za okoli 70 % več smrtnih poškodb pri delu kot v povprečju države. Spodbudno je, da število poškodb pri delu v regiji upada. V Sloveniji so za poškodbe pri delu najbolj ogroženi mlajši moški (15-19 let).
Poškodbe pri delu pa niso glavni razlog za bolniške odsotnosti v regiji. Začasna odsotnost z dela v Savinjski regiji je bila lani največkrat posledica bolezni kostnomišičnega sistema in veziva, poškodb izven dela ter duševnih in vedenjskih motnj. Število koledarskih dni bolniške odsotnosti na zaposlenega je sicer eden glavnih pokazateljev zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev. V povprečju so bili zaposleni na območju Savinjske regije bolniško odstotni 21 dni, 3 dni več kot v povprečju države. Število koledarskih dni nezmožnosti za delo je v porastu in je višje pri ženskah.
B.S., vir: NIJZ Celje
