Matija Kovač je že več kot desetletje aktivno vpet v utrip Celja. Preko kulturnih dogodkov, arhitekturnega biroja, kot mestni svetnik in predvsem kot predstavnik mlajše generacije Celjanov, ki so se odločili ostati tu. Kot pravi, ga je za kandidaturo dokončno prepričal utrip Züricha, ki je dokaz, kaj mesto lahko ponudi svojim prebivalcem in obiskovalcem. Celje vidi kot zeleno, urbano in skupno mesto za vse generacije, ki sobivajo v zdravem okolju in kjer je lokalna politika sposobna prisluhniti pobudam občanov, vse od mestnega središča do najbolj oddaljenega kraja v občini.
Glede na to, da ste mestni svetnik že dva mandata, zelo dobro poznate lokalno politiko. Kako se razlikujete od sedanjega župana?
Od njega sem mlajši 30 let (smeh). Nasploh gojim drugačen pristop do politike. Mislim,
da mora bit na lokalni ravni na prvem mestu stik z občani in njihovimi željami, občina pa mora predstavljati dober servis oz. kot danes radi rečemo, mora nuditi dobro uporabniško izkušnjo. Lokalna politika prihodnosti ne bo več uravnovešanje med kadrovskimi interesi strank, ampak predvsem dialog med potrebami in željami ljudi ter visoko strokovnimi rešitvami upravljalcev mesta.
Pa se vam ne zdi, da ste premladi in da nimate dovolj izkušenj za vodenje občine?
Vse življenje živim v Celju, tu sem si ustvaril družinsko in poklicno pot, mesto Celje imam res iskreno rad. Tovrstnih komentarjev, ki sem jih dobil tudi med zbiranjem podpisov, nisem razumel kot očitek, prej kot kompliment. Nenazadnje, marsikateri uspešni župan je svoje delo začel prav v teh aktivnih letih. Star sem 33 let, za seboj imam 15 let dela v kulturi, 10 let dela kot podjetnik arhitekt in 8 let kot mestni svetnik, zato menim, da odlično poznam lokalno problematiko in področja, ki so v pristojnosti lokalne samouprave. S prepletom izkušenj v nevladnem sektorju in gospodarstvu dobro razumem tudi potrebe obeh področij.
Torej veste, kaj tisto, kar Celje potrebuje takoj?
Nedvomno. Takoj se bomo hkrati lotili treh osrednjih področij – okrepili bomo stanovanjsko gradnjo in obnovo javnih stanovanj, se posvetili izdelavi novega energetskega modela mesta, ki bo boljše predvideval potrebe prihodnosti in začeli podpirati vse ustvarjalne sile, ki lahko vrnejo kakovosten družabni utrip v mesto. Celje mora postati občina, ki občane in njihovo zadovoljstvo postavlja na prvo mesto.
Lahko naštejete 5 plusov in 5 minusov zdajšnjega stanja v Celju?
Mesto je prijetno za bivanje, ima bogato in precej dobro prezentirano dediščino, ima
dobro razvejano mrežo javnih šol in socialnega varstva ter urejeno komunalno infrastrukturo. Slabosti so nerešena okoljska vprašanja, prometno stanje, vedno bolj umazane in neurejene ulice, od kandelabrov do košev za smeti, podpovprečen nivo urejanja prostora in kakovosti gradbenih izvedb v zadnjih letih, predvsem pa izrazita
samozadostnost zaposlenih v občinski upravi ter javnih podjetjih. Opaziti je, da je mesto, kljub središčni legi, precej odtujeno tako od drugih mest, kot tudi od razvojnih trendov.
Se vam zdi, da ob razvoju mesta pogosto mislimo samo na center, pri tem pa zapostavljamo enakomeren razvoj vseh delov mesta? Kako vidite to problematiko?
Tega ne vidim povsem tako. Mislim, da se Celje, vsaj na območju mesta samega, razvija precej enakomerno, so pa potrebe seveda raznolike in tudi različno finančno ter časovno zahtevne. Poleg dograditve nekatere nujne komunalne infrastrukture se bomo v novem mandatu proračunsko organizirali tako, da bodo mestne četrti in krajevne skupnosti v dvoletnih ciklih lahko prioritetne projekte zase izbirale same, preko glasovanja. Stavimo torej na participatorni proračun, ki je dober porok enakomernega razvoja mesta in vseh njegovih delov, tudi najbolj oddaljenih od centra, kjer sedi občinska oblast.
Želite oživiti center, pravite. Kaj pa tisti, ki si želijo več miru?
Mesto, njegove javne površine in družabno življenje mora biti namenjeno vsem občanom, pa tudi kakemu gostu od drugod. Oživitev mestnega jedra ne pomeni le glasnih veselic, ampak predvsem vrnitev mladih, delovno aktivnih ljudi med njegove prebivalce. Treba je vzpostaviti pogoje za kakovostno delo in široko dostopnost ustvarjalnim podjetjem ter organizatorjem kulturnih, športnih in drugih prostočasnih vsebin. Center mora živeti, ne pa da je speči potencial, ki čaka na neke boljše čase.
Občinski prostorski načrt dviguje veliko prahu. Kakšne rešitve vidite in ali gre za ideološko vprašanje?
Ne, nikakor ne gre za ideološko vprašanje, ampak za zakonski predpis, na podlagi katerega bi morale občine prostorski načrt sprejeti pred več kot desetimi leti. Nedopustno je, da je Mestna občina Celje zadnja, ki tega še nima urejenega. Gre za temeljni pogoj za razvoj mesta v prostorskem smislu, kar kot negativno občuti predvsem lokalno gospodarstvo in vsi tisti, ki se soočajo z aktualno zemljiško politiko. Ta gradnje ne omogoča vsem pod enakimi pogoji, ampak kaotično, parcialno rešuje situacijo za situacijo. V letih zanemarjanja tega izziva, nizka kakovost grajenega okolja, v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti, postaja vse bolj opazna in vidna vsakemu posamezniku.
Ob gasilski olimpijadi je bilo Celje živahno, občani so uživali ob številnih prireditvah. Kako takšno dogajanje ponoviti vsako poletje?
Tudi sam sem se zelo razveselil utripa ob gasilski olimpijadi in že takrat ob videnem številu obiskovalcev komentiral, kakšna škoda je, da v občini s 50.000 občani in 300.000 prebivalci regije, v mesto tolikšnega števila okoliških obiskovalcev ne uspemo pripeljati pogosteje. Vprašanje očitno ni, ali imamo občane, željne druženja v mestu, ampak, ali jim znamo ponuditi ustrezen program, ki bi jih privabil v mesto. Ta bi se, ne le na prostem, ampak tudi v naših dvoranah, lahko dogajal skozi vse leto. Treba je imeti vizijo in se lotiti dela.
Kje vidite v mestu mlade, kje aktivno populacijo in kje starejše?
Trenutno mlade žal vidim vse redkeje, zato se mi zdi prioritetno vzpostaviti pogoje, da se bodo mladi po končanju izobraževanja vračali v mesto. Po analizi lokalnega programa za mladino se le eden od petih mladih po šolanju namerava vrniti v Celje. Ti mladi so naša najbolj vitalna delovno aktivna populacija za prihodnjih dvajset, trideset let in z njimi bi se morali začeti ukvarjati že včeraj. Ponuditi jim je treba ugodna in kakovostna stanovanja, primerne pogoje za družinsko življenje, kot so javne in zelene površine, dostop do parkirnih mest in pogoje za njihovo participacijo v lokalnem gospodarstvu. Te zadeve učinkujejo ena na drugo. Seveda se naše prebivalstvo zelo hitro stara, vendar se tega ne da enostavno prevesti v postelje v domovih za ostarele, temveč moramo starejšim zagotoviti varno in udobno bivanje v domačem okolju doma. Zato bomo vlagali v univerzalno dostopnost do objektov, programe medgeneracijske solidarnosti, varovana stanovanja in pomoč na domu. Gradnja domov je v pristojnosti države.
Kako bi v mesto privabili nova podjetja in tako ustvarili delovna mesta?
Del odgovora je skrit v sprejemu občinskega prostorskega načrta. K potencialu za ustanavljanje novih podjetij pa bi zagotovo bistveno lahko prispevali tudi naši najbolj perspektivni mladi, če bi jih mesto znalo po koncu študija privabiti in zadržati tu.
Če še ostaneva pri mestni populaciji. Zadnja leta je med občani zaznati kar precej negodovanja nad tujci, ki so vedno številčnejši prebivalci mestnega jedra. Kako bi jim odgovorili?
Problematika ni zgolj lokalna in je del globalnih migracij, ki so del našega kulturnega
prostora že desetletja. Je pa res, da se v celjskem prostoru to odraža na specifičen način, in sicer z večjo koncentracijo novih stanovalcev v mestnem jedru, kar na momente že diši po tako imenovani getoizaciji, kakor temu rečejo prostorski sociologi. Odgovor, ki ga lokalna skupnost lahko na to ponudi, je predvsem aktivacija stanovanjske politike, ki je v zadnjih dvajsetih letih Celje ni jemalo preveč resno. To pomeni, da se mesto na socialna vprašanja odziva tudi s ponudbo javnih najemnih stanovanj, katerih fond intenzivneje obnavlja, ne pa toliko odprodaja.
Posebno pozornost namenjate športu. Se tudi sami v prostem času ukvarjate s športom?
Šport je močna identitetna točka Celja, naš ponos in posvečati mu moramo vso pozornost, ki si jo zasluži, ne le na področju vrhunskih dosežkov, ampak tudi pri pogojih in infrastrukturi, namenjeni čim širši aktivaciji mladine. Sam se s športom ukvarjam rekreativno, v srednji šoli sem bil tudi aktiven tekmovalec. Za mesto pa si želim predvsem bolj raznolike ponudbe možnosti za urbano rekreacijo, kot je naprimer skate park, igrišče za padel, kletka za ulični nogomet in še kaka kolesarska proga. Vse to ima tudi potencial za razvoj turizma, ki se mu bomo na področju športa dolgoročno še aktivneje posvetili.
Kdaj lahko pričakujemo sanacijo celjske kotline in kako bi se vi lotili teproblematike?
Če s tem mislimo ukrepe za očiščenje in zamenjavo zemljin na nekaterih najbolj
onesnaženih zemljiščih, je rešitev treba poiskati v odloku, ki bi ga vlada morala sprejeti že davno. Na največjih žariščih se že dela, želimo pa si premikov tudi na splošni ravni. Sam bi za začetek predlagal izdelavo primernih prostorskih kart, ki bodo investitorjem za konkretne parcele razkrile, s kako obliko onesnaženja imajo opravka in kako jo sanirati. Računam, da bodo za to na voljo sredstva iz državnega proračuna.
Kaj pa Matija Kovač rad počne v prostem času? Menda radi potujete, katero destinacijo ste nazadnje obiskali?
Veliko mojih hobijev se prepleta tudi z delom. Hiša kulture Celje, ki jo s kolegi vodimo, mi vzame kar nekaj tega časa, tudi lokalna politika je do zdaj zame sodila v to popoldansko kategorijo. Sicer pa prosti čas najraje preživljam z družino, del katere je na Koroškem, drugi del pa v Rusiji. Potujemo, kolikor le lahko. Zadnji, daljši izlet je bil poleti na Korziko, še malo pred tem pa v Švico, kjer sem se ob občudovanju mestnega ekosistema Züricha tudi navdušil nad idejo, da kandidiram za župana. Če ne odpiraš oken v drugih mestih in državah, ostaneš preveč vpet v vedno iste in iste poglede, to pa za razvoj, ki si ga želimo, nikoli ni dobro.
V Celju vas poznamo predvsem po delu s Hišo kulture, seveda poleg vašega dela v mestnem svetu. Teater, glasba, literatura … V čem najbolj uživate? Kaj je zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, koncert, ki ste ga obiskali in predstava, ki ste si jo ogledali?
Kot rečeno, to delo se včasih toliko zajeda v prosti čas, da veliko večino kulturnih dobrin, ki jih konzumiram v Celju, tudi sam soproduciram in v tem zelo uživam. Knjiga, ki jo trenutno berem, je Samostan ruskega pisatelja Zaharja Prilepina, zadnji film Orkester Matevža Luzarja, ki sem si ga ogledal v kinu mali Union, zadnja predstava, ki sem jo videl pa Žalostinke iz srca Evrope v SLG Celje.
Načrtov vam torej ne manjka. Kdo pa so vaši podporniki in kakšno sporočilo prinašate prihodnosti Celja?
Moji podporniki so ljudje, ki si v Celju želijo sprememb in ki se zavedajo, da se do teh ne da priti zgolj s političnimi obljubami, ampak so potrebni znanje, vizija in sposobni ter ustvarjalni sodelavci, predvsem pa zavedanje, da nihče ne doseže veliko sam. Mislim, da slogan naše kampanje “zeleno, urbano, skupno”, pove veliko o prihodnosti, kot si jo zamišljamo za naše mesto, zato bom vesel vsake pobude, komentarja, kritike, ki jo bom dobil v času te predvolilne kampanje. Ljudje me sprejemajo kot odprtega človeka, ki zna vedno prisluhniti in mislim, da je to edino pravilno. Če se torej srečamo na ulici, me ustavite in vesel bom besed z vami.
Naročnik: Matija Kovač, kandidat za župana MOC
