Slovenske kmetije se pogosto ponašajo s tradicijo in vedno smo veseli, ko obiščemo katero izmed njih, kjer mladi rod nadaljuje z delom svojih prednikov. Tokrat nas je pot zanesla v Okrog pri Ponikvi, v Hišo s tradicijo Zdolšek 1824, kjer nas mlad gospodar Jure ob polnem hlevu goveda sprejme z domačimi mesnimi dobrotami in izjemnimi penečimi vini, ki niso ravno običajna vinska ponudba v teh krajih. Na kmetiji Zdolšek danes živijo tri generacije in Jure s posebnim odnosom do tradicije skromno napove, da se želi v prihodnosti z ekološkim pristopom h kmetovanju še bolj približati dediščini prednikov.
Pozdravili ste nas na kmetiji Zdolšek ali kot ji s ponosom pravite v Hiši s tradicijo Zdolšek 1824. Kako jo predstavite tistim, ki jih pot zanese k vam?
Naša kmetija Zdolšek leži v vasi Okrog pri Ponikvi, v neposredni bližini rastišča znamenite rože velikonočnice in domačije blaženega škofa Antona Martina Slomška, sicer tudi zavetnika slovenskih kmetovalcev. Kmetija je vključena v evropski red hiš s tradicijo, s tem nazivom se tudi promoviramo in letnica, ki jo nosi naše posestvo, je 1824.
S čim vse se ukvarjate?
Naša kmetija obsega 45 hektarjev, od katerih je polovica gozdnih in polovica obdelovalnih površin. Osnovni dejavnosti sta prireja mleka brez GSO in vzreja govejih pitancev, ob tem pa skrbimo, da nam ni dolgčas še s številnimi dopolnilnimi dejavnostmi. Tako se ukvarjamo s turizmom v zidanici, razsekom mladega govejega, telečjega in svinjskega mesa, proizvodnjo suhomesnatih in poltrajnih izdelkov ter vinogradništvom, vinarstvom in pridelavo penečih vin.
Ob toliko dejavnostih vam dela zagotovo ne zmanjka. Imate dovolj pridnih rok?
Na kmetiji Zdolšek živimo in ustvarjamo dve družini, s čimer ohranjamo tradicijo tudi v mojem, novem rodu, ki pa že ima naslednico. Tukaj živimo in delamo moja starša ter midva z ženo in hčerkico Lijo. V našem vsakdanu ne gre brez pomoči drug drugemu, zato smo vedno pripravljeni, ko kdo potrebuje par pridnih rok pri svojem delu. Se pa dan v hiši vedno začne z besedama »dobro jutro« in konča s »hvala za danes in lahko noč«.
Ste si od nekdaj želeli ostati in delati na kmetiji?
Če si rojen na kmetiji, ti je kmetijstvo položeno v zibelko. Tako sem že od malih nog spremljal, kako potekajo različna opravila in se seveda tudi priključil, takoj ko sem bil primeren za delo. Svoje šolanje sem po osnovni šoli nadaljeval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju, smer gastronomski tehnik, kjer sem pridobil ogromno strokovnega znanja, ki mi sedaj pride prav pri delu z mesom. Moram povedati, da razen študentskih del drugih zaposlitev nikoli nisem imel, predvsem zaradi obsežnega dela na kmetiji. Rad se pošalim, da ne delam nikjer drugje, ker sem 300% predan kmetiji.
Vaše mleko je brez GSO. Kako se lotevate tovrstne pridelave in v čem se razlikuje od običajne?
Glede na to, da že v osnovi spoštujemo elemente tradicije, ne posegamo po komponentah gensko spremenjenih organizmov. Običajna industrijska konvencionalna pridelava je zaradi večjih proizvodenj manj kakovostna pri živilih, mi pa si tega ne želimo. Prav zato se zaradi svoje zaveze do okolja in naših potomcev v prihodnosti ne vidimo v količinski pridelavi, ampak dajemo izjemno velik poudarek kakovosti in tradiciji naših proizvodov. Tako se v tej naši viziji uspešno povezujemo z Mlekarno Celeia, ki odkupuje le mleko brez GSO s slovenskih kmetij in s katero sta moja starša začela sodelovati že leta 1975.
Poleg mleka vas mnogi poznajo po odličnih vinih. Kakšna pridelujete?
V našem vinogradu je 4500 trt sort rumeni muškat, sauvignon, chardonnay, modra frankinja, zeleni silvanec in beli pinot. Pridelujemo suha, polsuha in polsadka vina, ko dobri vremenski pogoji to dopuščajo, se posvetimo tudi vinom posebnih kakovosti. Zadnja leta so pri predelavi v ospredju bela peneča vina, peneča vina rose in peneča vina iz sorte rumeni muškat. Vsako leto vina pošiljamo na ocenjevanje v sklopu Društva vinogradnikov Šentjur in v večini dosegajo zlata priznanja. Že vrsto let je vsaj eno naše sortno vino izbrano tudi za protokolarno vino občine Šentjur, tako imenovano županovo vino. Vsekakor pa je najboljša medalja zadovoljen potrošnik, ki se rad vrača v tvojo klet in ki ga tvoje vino spremlja ob posebnih priložnostih.
Če imate na eni strani vino, na drugi pa mleko, lahko potegnete kakšne vzporednice?
Obe panogi sta vsaka po svoje čudovitI, hkrati pa zahtevni in nepredviljivi. Prireja mleka zahteva skrb 24 ur na dan in 365 dni v letu. Kakovost dobrega vina pa začne oblikovati ob začetku leta z rezitvijo, skozi leto so pomembna zelena dela, ki trajajo vse do trgatve, nato se začne skrb za vino v kleti. Seveda vedno igrajo pomembno vlogo tudi dobri vremenski pogoji. Imata pa tako mleko kot vino rdečo nit tradicije v naših krajih in s ponosom jo ohranjamo ter razvijamo.
Glede na to da se ukvarjate tudi s turizmom v zidanici in da je v zadnjem letu postalo zelo priljubljeno odkrivanje skritih kotičkov Slovenije, kako vas lahko obišče posameznik, družina, skupina?
Ponujamo ležišča za pet gostov, ki si lahko ogledajo našo kmetijo in imajo strokovno vodeno vinsko degustacijo z našimi mesnimi dobrotami. Smo tudi odlično izhodišče za raziskovanje lepot Kozjanskega in Obsotelja. Z veseljem jim damo kakšen namig za izlet v bližnji Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino, Podčetrtek in druge bližnje kraje. Najlažje pa nas bodo kontaktirali prek naše spletne strani www.zdolsek.si.
Čeprav ste že vse življenje na kmetiji, ste vseeno mlad kmetovalec. S kakšnimi izzivi se soočate?
Upam in želim si, da bi mladi kmetovalci bolj držali skupaj, iskali svoje skupne trge, skratka bili složni, kot so bili starši. Tega je bistveno premalo in upam, da se to v dobro vseh nas izboljša. Moj osebni izziv za prihodnost je preusmeritev na ekološko pridelavo, prav zaradi ohranjanja okolja in narave. Vedno so prisotne tudi ambicije po boljših, okusnejših in kakovostnejših izdelkih, nenazadnje pa je tukaj še želja po nadaljevanju uspešne tradicije naših prednikov.
naročnik objave: Mlekarna Celeia
