Psihična odpornost je dober temelj za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V ta namen se je v Narodnem domu v Celju na strokovnem posvetu sestalo več kot 120 strokovnjakov iz celjske regije.
Strokovnjaki iz delokrogov šolstva, socialnega dela, zdravstva in nevladnih organizacij so na različne načine povezani s področjem duševnega zdravja. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki dijakov srednjih šol iz Celja.
Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje je s posvetom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu obeležila svetovni dan duševnega zdravja ter preprečevanja samomora in mesec preprečevanja odvisnosti. Spodbudili so širšo razpravo o potrebah in izzivih na področju organizirane skrbi za duševno zdravje.
Strokovnjaki so se v šestih delavnicah odzvali s številnimi smiselnimi predlogi. V vseh skupinah so izpostavili težavo pomanjkanja pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in predolgih čakalnih dob na obravnavo. Prav tako pogrešajo protokole, ki bodo določali načine in poti sodelovanja med strokovnjaki pri celostni obravnavi otroka, mladostnika in družine v stiski. V šolstvu pogrešajo katalog aktualnih, preverjenih in učinkovitih preventivnih programov, primernih za izvajanje v šolskem okolju. Eden od njihovih predlogov se je nanašal na potrebo po novem ovrednotenju pomena prostovoljnega dela, ki bi poleg šolskih in drugih dosežkov učencem in dijakom prineslo prednosti pri nadaljnjem šolanju (npr. pri vpisu ali pridobitvi štipendije). Predstavniki nekaterih nevladnih organizacij si želijo več formaliziranega sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami.
V skupini dijakov so se med drugim zavzeli, da bi mladi s težjimi težavami v duševnem zdravju imeli možnost obravnave v programih z večjim poudarkom na individualnih in psihoterapevtskih pristopih ter skozi delovno terapijo. Prve informacije o virih pomoči, pravijo mladi, pa bi v morebitni stiski poiskali na spletu.
Na posvetu so izhajali iz predpostavke, da je duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica duševnih motenj začne do 14. leta starosti. Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji osvetljuje skozi raznovrstne aktualne podatke tudi nova strokovna publikacija Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kaj so na posvetu povedali nekateri strokovnjaki si lahko preberete tukaj.
foto: NIJZ
