Celjani so se po dolgih letih spomnili na hrvaško partnersko mesto


Po dolgoletnem premoru so predstavniki Celja znova navezali stike s hrvaškim Siskom.

Partnerstvo med mestoma se je začelo že leta 1963, ko so bile izmenjane listine o sodelovanju, leta 1976 pa sta se občini tudi uradno pobratili.

Zgodovina partnerstva temelji na sodelovanju med nekdanjo Železarno Sisak in Železarno Štore ter povezovanju na področju družbenih dejavnosti. Pomemben trenutek je bila tudi solidarnost Celja, ki je leta 1976 Sisku pomagalo z donacijo po velikih poplavah.

Sprejem pri županji Siska; foto: MOC

Tokratni obisk, ki je bil sploh prvi v novejši zgodovini, je bil usmerjen v iskanje novih priložnosti za sodelovanje. Delegacijo Mestne občine Celje so sestavljali podžupan Samo Seničar, član občinske Komisije za mednarodne odnose Sandi Šarman, vodja Oddelka za družbene dejavnosti dr. Bojan Cvelfar in vodja Kabineta župana mag. Barbara Bošnjak. Sprejela jih je županja mesta Sisek Kristina Ikić Baniček skupaj s svojimi sodelavci in ostalimi predstavniki mesta.

Na tribunah hokejske dvorane; foto: MOC

Kot so zapisali z Mestne občine Celje, je obisk vključeval srečanje, na katerem so predstavniki obeh mest razpravljali o prihodnjih projektih, še posebej na področju izmenjav umetnikov in umetniških rezidenc, sodelovanja šol v kulturnih, zgodovinskih in jezikovnih projektih ter skupnih pobudah na področju trajnostne mobilnosti.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi krepitvi športnega sodelovanja, saj obe mesti povezujejo tradicije v atletiki, hokeju, odbojki in gimnastiki. Predstavniki Celja so si ob tem ogledali hokejsko tekmo med domačimi in celjskimi hokejisti, ki sodelujejo v Alpski hokejski ligi.

Bitka pri Sisku (1593), hrani Narodni muzej Slovenije

Sisek, takšno je namreč njegovo slovensko poimenovanje, ima podobno število prebivalcev kot Celje, mesto pa je zgodovinsko poznano po bitki pri Sisku leta 1593. Z njo so se takrat končali močnejši osmanski vpadi na ozemlje Vojne krajine, Kranjske, Koroške in Štajerske. Poraz osmanske vojske je povzročil vojno med Osmanskim imperijem in Habsburžani, ki je trajala vse do leta 1606. Še danes v spomin na zmago vsak dan ob 14. uri zvoni zvon zagrebške stolnice.

Pri zmagi so imele veliko zaslug kranjske čete pod pod vodstvom Andreja Turjaškega in Adama Ravbarja. Spomin na bitko se je ohranil tudi v ljudskem spominu. Del kranjske ljudske pripovedne pesmi “Raubar”, ki jo je zapisal Stanko Vraz pravi takole:

“Meji žuga turški blisek,
Hoče nam požreti Sisek:
Turek če vzel Sisek bode,
Nam na robe vse vse pojde.
Vam Ljubljana bo pokrajina,
Stran dolenska turška drajna.”