Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje od marca 2010 deluje Svetovalnica za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, ki je namenjena zagotavljanju opore odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju čustvenih stisk.
V celjski regiji je v letu 2015 začela z delom tudi svetovalnica v Laškem, pod Celja pa sodi tudi svetovalnica v Sevnici.
Vse tri svetovalnice so na Celjskem že dobro uveljavljene kot dostopen vir pomoči. Delujejo kot del širše mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.
Mrežo Posvetovih svetovalnic (v vseh slovenskih regijah jih je 12) podpira Ministrstvo za zdravje, zato bodo v obdobju 2017-2019 svetovalne storitve za uporabnike brezplačne.
V svetovalnici Tu smo zate v Celju, ki v teh dneh beleži obletnico delovanja, je v osmih letih pomoč poiskalo več kot 1200 ljudi. Svetovalci so jim v tem obdobju zagotovili približno 3000 svetovalnih ur.
V svetovalnici so tokrat posebej opozorili, da narašča število posameznikov, ki poiščejo pomoč zaradi občutkov tesnobe. Klientov s tovrstnimi težavami je na letni ravni od 11 do 14 %. S tesnobo se sooča vsakdo med nami, običajno jo opišemo kot napetost, strah, zaskrbljenost. Poraja se v najrazličnejših situacijah in je lahko koristna, saj nam pomaga, da se s situacijo bolje spoprimemo ali nanjo bolje pripravimo. Določeno mero tesnobe, kadar je ta varovalna oziroma koristna, torej razumemo kot sestavni del duševnega zdravja. »Posameznike pa želimo spodbuditi, da poiščejo strokovno pomoč tedaj, kadar tesnoba vztraja dlje časa, kadar so sami že preizkusili več načinov spoprijemanja s tesnobo, a ti ne delujejo, in se že dlje ne počutijo dobro. Znaki in simptomi tesnobe (napetost, zaskrbljenost, pretiran strah …) so lahko tako zelo izraziti, da motijo njihovo delovanje do te mere, da imajo občutek, da vsakdanjega življenja ne zmorejo več obvladovati. To je pravi čas, da poiščejo pomoč pri strokovnjaku (osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, psihoterapevtu). Anksiozne motnje so v 90 % ozdravljive. Kot najbolj učinkovita se je pokazala kombinacija zdravljenja z zdravili in psihoterapijo. Pomoč lahko dobijo tudi v naših svetovalnicah. Osebam, ki se soočajo s pretiranimi občutki tesnobe, strahu in zaskrbljenosti, nudimo podporo v smislu informiranja in razumevanja teh težav, iskanja možnih razlogov zanje, nato pa se skupaj usmerimo na nekatere pristope in tehnike, s katerimi lahko svojo tesnobo zmanjšajo oziroma jo obvladujejo. Običajno se pogovorimo tudi o posameznikovem načinu življenja, ki lahko vpliva na njegovo doživljanje tesnobe, in o možnostih za spremembo. Doživljanje tesnobe lahko močno ovira kvaliteto življenja in odnose z drugimi,« je povedala Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja celjske Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate.
O anksioznih motnjah torej govorimo, ko tesnoba (anksioznost) traja dolgo ali večino časa, ko je preveč intenzivna in ko se pojavi v situacijah, ki takšnega odziva ne zahtevajo. Med anksioznimi motnjami so najpogostejše generalizirana anksiozna motnja, panična motnja in socialne fobije. Značilno je, da pri anksioznih motnjah doživljamo lažne alarme, pri katerih ocenjujemo, da je nekaj za nas bolj nevarno oziroma škodljivo, kot je v resnici. Pri generalizirani anksiozni motnji je tesnoba tako visoka, da nas ovira v vsakdanjem življenju, presega običajno varovalno tesnobo in postaja moteča (izrazi se kot vsesplošna in trajna zaskrbljenost, nemir in napetost; lahko imamo težave s koncentracijo, z glavoboli, stiskanjem v križu, veliko utrujenostjo in nespečnostjo); tesnobo razvijemo vsak dan in ob običajnih stvareh. Pretirana zaskrbljenost se veže na teme, kot so zdravje, finančno stanje, delo, družina in naši najbližji. Druga pogosta anksiozna motnja so panični napadi. Panični napad je kratkotrajna neznosna tesnoba (panika), ki se pojavi brez realne ogroženosti in povsem nenadoma. Pogosto so prisotni simptomi, kot so razbijanje srca, bolečine v prsih, omotičnost, težave z dihanjem, potenje, strah pred izgubo nadzora, strah pred izgubo zdravega razuma, strah, da bomo umrli. O panični motnji govorimo, ko oseba doživi vsaj dva nepričakovana panična napada; po paničnem napadu sledi pretirano premlevanje in intenziven strah pred ponovitvijo – slednji lahko vodi v izogibanje različnim življenjskim situacijam. Za socialno fobijo, prav tako eno od pogostejših anksioznih motenj, pa je značilno doživljanje vztrajnega in neracionalnega strahu pred družabnimi okoliščinami, v katerih bi posameznika lahko drugi ljudje ocenjevali ali obsojali (tudi strah pred javnim nastopanjem); ena od značilnosti posameznikov s socialno fobijo je, da so preveč samokritični.
Raziskave kažejo, da so prav anksiozne motnje med najpogostejšimi težavami duševnega zdravja in da se število oseb s temi motnjami povečuje, tako med odraslimi kot tudi med mladostniki. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, sicer pa pri približno 14 % prebivalcev. Anksiozne motnje naj bi izkusila ena oseba od treh. Zaradi neznanja o duševnih motnjah in bojazni, da bodo stigmatizirani, ljudje v čustveni stiski pogosto odlašajo z obiskom pri strokovnjaku in podaljšujejo trpljenje. Kljub temu strokovnjaki v praksi opažajo, da se povečuje število ljudi, ki vendarle iščejo strokovno podporo. Žal so viri pomoči na področju duševnega zdravja v Sloveniji še vedno nezadostni in neenakomerno dostopni vsem, ki bi jih potrebovali.
Kako do brezplačnega posveta v svetovalnicah?
Odrasli posamezniki, pari in družine se lahko naročijo na svetovanje v svetovalnicah v Celju ali Laškem po telefonu 031 778 772 vsak delovni dan ali e-pošti [email protected]. Za svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Kopru, Mariboru, Idriji in Sevnici se lahko naročijo po telefonu 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected]. Vse svetovalnice delujejo pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. »Današnja mreža vključuje že 12 svetovalnic v vseh slovenskih regijah. Pogovor s strokovnjakom traja od 45 do 60 minut. Napotnice ali kartice zdravstvenega zavarovanja uporabniki svetovalnih storitev ne potrebujejo. Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva krajši svetovalni proces, ki je na voljo vsem odraslim posameznikom, parom in družinam v duševni stiski. Čakalne dobe so kratke, do tri tedne. Dvanajst let izkušenj iz svetovalnic potrjuje, da lahko pogovor s svetovalcem posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in nove moči za spreminjanje trenutnega položaja na bolje,« je povedala Mojca Vatovec, psihoterapevtka in poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet.
V zadnjih treh letih (od 2015 do 2018) je v svetovalnico v Celju prišlo 527 novih klientov. Od tega jih je pomoč zaradi anksioznosti (strahovi, fobije in tesnoba) kot glavne problematike poiskalo dobrih 12 %, kar je, takoj za partnerskimi težavami (16 %), drugi najpogostejši razlog prihoda v svetovalnico. Po podatkih iz celjske svetovalnice je v zadnjih treh letih število posameznikov, ki poiščejo pomoč zaradi občutkov tesnobe, v porastu: leta 2015 je v svetovalnico zaradi anksioznosti kot glavne problematike prišlo 11 % ljudi, leta 2016 12 %, leta 2017 pa že 14 %. Pomoč poiščejo tudi zaradi težav starševstva, depresije, težav z alkoholom in drugimi drogami, težav na delovnem mestu ter zaradi osamljenosti in izgube življenjskega smisla. Celjsko svetovalnico obišče približno 25 % moških in 75 %žensk.
