10. september je dan, ko obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Tudi letos poteka pod geslom Ustvarjajmo upanje z dejanji. Geslo je usmerjeno v povečanje zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje in včasih lahko tudi rešijo življenje.
V letu 2021 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 432 oseb, med njimi je bilo 338 moških in 94 žensk. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili lani, je v primerjavi z letom 2020 nekoliko višji. V letu 2021 je prišlo do povečanja samomorilnega količnika v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski, kjer smo v letu 2021 zabeležili precej nižji samomorilni količnik. Največji prirast smo zabeležili v Savinjski regiji (v letu 2021 je bilo 24 samomorov več kot v letu 2020) in v Osrednjeslovenski regiji (v letu 2021 je bilo 23 samomorov več kot v letu 2020). V Mestni občini Celje je bil lani samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) 21,60, v letu 2022 pa je trenutno 19,20.
Na svetu sicer vsakih 40 sekund nekdo umre zaradi samomora, ki predstavlja velik javnozdravstveni problem, zato je preprečevanje samomora naloga celotne družbe.
V Sloveniji v letu 2021 vsaka petdeseta smrt samomor
Leta 2021 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 20,50 (31,94 za moške in 8,96 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je zaradi samomora v letu 2021 umrlo 432 oseb (od skupno umrlih 23 261 v letu 2021), od tega je bilo 338 moških in 94 žensk, ugotavljajo na NIJZ. Samomorilni količnik v letu 2021 je v primerjavi z letom 2020 nekoliko višji.
Razmerje med spoloma v letu 2021 je bilo 3,5. To pomeni, da so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami. V umrljivosti zaradi samomora v zadnjih letih obstajajo velika nihanja. To je bodisi zaradi upada ali prirasta števila samomorov. Sicer pa na NIJZ opažajo, da so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije.
V letu 2021 več samomorov pri starostnih skupinah 50 in več
Podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji samomorilni količnik narašča s starostjo in je najvišji v višjih starostnih skupinah. Na Sliki 2 je za posamezne starostne skupine prikazana primerjava med povprečnim samomorilnim količnikom v obdobju 2010 – 2021 in samomorilnim količnikom v letu 2021. Razvidno je, da je samomorilni količnik v letu 2021 pri nekaterih starostnih skupinah višji od povprečja 2010 – 2021, pri nekaterih skupinah pa je nižji. Nižji samomorilni količnik od povprečja smo zabeležili v starostni skupini 20-29 let, 40-49 let, 65-74 let. Višji količnik od povprečja je opazen pri starostni skupini 15 – 19 let, predvsem pa pri starostnih skupinah 50 in več, oziroma v najvišjih starostnih skupinah.
Gibanje samomorilnega količnika pri teh starostnih skupinah je bilo v preteklih letih najbolj nestabilno (Tabela 2), saj je med posameznimi leti prihajalo do velikih nihanj bodisi navzgor ali navzdol. Pri zaključevanju in interpretaciji o trendu umrljivosti zaradi samomora v teh starostnih skupinah je zato potrebna previdnost, predvsem pri interpretaciji umrljivosti pri mladih, ker gre za nizko absolutno število umrlih
Epidemija koronavirusa in samomorilno vedenje
Podobno kot drugod po svetu, smo v prvem letu trajanja epidemije (2020) tudi v Sloveniji zabeležili upad oziroma stagnacijo samomorilnega količnika. Kot ugotavljajo na NIJZ, so dejavniki, ki so lahko vplivali na to, večplastni, in sicer hiter odziv na spremenjene okoliščine, ki lahko predstavljajo grožnjo duševnemu zdravju, več poudarka namenjenega pomenu iskanja pomoči, okrepile so se tudi aktivnosti ozaveščanja o pomenu duševnega zdravja in o načinih spopadanja s stisko. Poleg tega so bile skupnosti bolj podporne do bolj ogroženih posameznikov. Prav tako je delo od doma vsaj za krajši čas zmanjšalo stres, okrepile pa so se lahko določene osebne vezi. Tudi zavedanje, da »smo vsi na istem«, je lahko zmanjšalo občutek stiske in osamljenosti. Pripomogle so tudi različne oblike ekonomske pomoči.
V najnovejši raziskavi, v kateri so sodelovali tudi slovenski avtorji, so avtorji ugotavljali, da prvih 15 mescev epidemije ni vplivalo na umrljivost zaradi samomora. Eno izmed poglavitnih vprašanj pa ostaja, ali se bo vpliv pandemije dolgoročno odražal na samomorilnem količniku. “Pri tem ne gre toliko za neposredno povezavo med pandemijo COVID 19 in samomorom, pač pa za bolj posredne povezave, denimo zakasnele učinke spremenjene ekonomske in gospodarske situacije na duševno zdravje prebivalstva. Zato je potrebno na sistemski ravni okrepiti vse tiste dejavnosti, ki so povezane z boljšimi življenjskimi pogoji, boljšo kvaliteto življenja posameznikov, posebno skrb pa je seveda potrebno nameniti posebej ranljivim skupinam. Posreden vpliv na življenjske pogoje v Sloveniji bo, oziroma jih že ima tudi vojna v Ukrajini, zato so napori v to smer (kvaliteta življenja) še toliko bolj pomembni,” poudarjajo na NIJZ.
VIRI POMOČI
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
- Zivziv.si
- Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
- Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate:
- svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected].
- Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti [email protected].
B.S., vir: NIJZ
