Dom sv. Jožefa je v četrtek, 22. 11. 2012, gostil doc. dr. Aleša Kogoja, dr. med., ki je skozi predavanje Vsi obrazi depresije predstavil depresijo, poseben poudarek pa je namenil depresiji v starosti. Doc. dr. Kogoj je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specializiral psihiatrijo, zaključil magisterij in doktorat iz področja medicinskih ved. Od leta 1988 je zaposlen v Psihiatrični kliniki v Ljubljani in od leta 2000 je vodja Enote za geriatrično psihiatrijo.
“Depresija ne izbira ljudi, vsak lahko zboli za depresijo, je zelo pogosta bolezen med ljudmi. Nekateri napovedujejo, da bo to bolezen prihodnosti. Tudi v Sloveniji imamo hiter tempo življenja, spremembe, pritiski na ljudi so vedno večji in hujši in niso vsi ljudje takšni, da zmorejo vse te obremenitve,” je dejal dr. Kogoj.
Ko govorimo o depresiji, imamo v mislih ponavadi neko otožnost, slabo razpoloženje, žalost. Depresija pa je še kaj več kot žalost. Če je nekdo žalosten, ni nujno, da je depresiven. Pri žalosti je prisoten še vedno ta občutek osamljenosti. Depresija je tudi povezana z apatičnostjo, občutkom praznote, napetosti in tesnobnosti. Zanimivo je tudi to, da depresivni ljudje tudi bolj pozabljajo kot ostali ljudje in tukaj je pomembno omeniti, da zelo radi tudi zamenjujemo depresijo in demenco. Ni nujno, da je nekdo, ki je pozabljiv, dementen. Lahko je samo depresiven in depresivnost se lahko uspešno ozdravi z določenimi antidepresivi, zaradi katerih pa depresiven človek ne more postati odvisen, saj antidepresivi ne vodijo v odvisnost. Depresivni ljudje tudi počasneje razmišljajo, oklevajo, imajo pomanjkanje interesov, imajo težave s spanjem, spremljajo jih občutki krivde in manjvrednosti, imajo spremenjen apetit (lahko shujšajo ali se zredijo), razmišljajo depresivno, razmišljajo o smislu življenja, o samomoru in nekateri ga tudi izvršijo.
Depresija v starosti je navzven drugačna kot depresija v srednjem življenjskem obdobju. Pri starostnikih, ki so depresivni, ne opazimo občutkov žalosti oz. videza žalosti. Zelo pogosto razmišljajo o samomoru. Depresija se pri njih kaže s telesnimi simptomi, slabo prebavo, so utrujeni, imajo bolečine … Vse to je lahko v starosti posledica tudi že nekih objektivnih bolezni in zato je depresijo v starosti tudi težje prepoznati. Depresija v starosti je tipičen primer, ko je treba bolnika obravnavati kot celoto.
Kaj pa predstavlja največjo nevarnost za nastanek depresije v starosti? Največjo nevarnost za pojav depresije v starosti je žalost, žalovanje ob izgubi bližnje osebe. Temu sledijo tisti, ki imajo težave s spanjem, so odvisni od pomoči drugih, tisti, ki so imeli že predhodne depresije in imajo kognitivne motnje, samski stan, nižji socialni status, starost in pa ženske pogosteje obolevajo za depresijo kot moški.
Zanimiv je podatek, da so možganske kapi povezane z depresijo. Zaskrbljujoč je podatek, da če prebolevate hujšo obliko depresije, boste bolj izpostavljeni možganski kapi kot pa če bi kadili. 
Predavanje je vodil doc. dr. Aleš Kogoj, dr. med., specialist psihiatrije.
Slovenija je med državami z najvišjim samomorilnim količnikom. Slovenski starejši moški so tako tudi izredno samomorilno ogroženi, ta količnik pa z leti tudi upada, kar nas morda lahko nekoliko pomiri. 2/3 starejših v Sloveniji največkrat naredi samomor z obešanjem, v Švici posegajo po strelnem orožju, v Hong Kongu pa so najbolj pogosti skoki z višine. Dejavnik tveganja za samomor v starosti je na prvem mestu depresija.
Danes je depresija ozdravljiva duševna motnja, vendar pa je predvsem pomembno, da se jo čimprej prepozna in začne zdraviti, saj ovira posameznika pri vsakodnevnih aktivnostih, vodi v slabšanje kakovosti življenja, povečuje obolevanje za drugimi boleznimi in kar je najpomembnejše, povečuje nevarnost samomorilnega vedenja, prizadene pa tudi svojce obolelega.
Pripravili smo vam tudi celotno video predavanje, in sicer v prvem videoposnetku lahko preletite nekaj izbranih insertov skozi predavanje, v drugem pa si lahko predavanje v celoti tudi pogledate.
