Ob evropskem in svetovnem tednu cepljenja so tudi v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozorili na dokazano koristnost cepljenja. V zadnjih desetletjih je bilo s cepljenjem preprečenih več smrti kot s katerim koli drugim javnozdravstvenim ukrepom.
S cepljenjem človek pridobi odpornost proti boleznim, ki so nalezljive, nekatere tudi smrtno nevarne ali pa puščajo trajne posledice. Odzivnost na obvezna cepljenja v celjski regiji je po epidemiološki oceni dobra in je nad državnim povprečjem.
Po oceni območne koordinatorice cepljenja prim. dr. Alenke Trop Skaza je dobra precepljenost na Celjskem razvidna iz podatkov o naslednjih cepljenjih:
-
precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilus influence tipa B: Slovenija v letu 2018 93,4 odstotka cepljenih, celjska regija 96,1;
-
precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam: Slovenija v letu 2018 93,1 odstotka cepljenih, celjska regija 95,1;
-
precepljenost proti okužbam s HPV za deklice v 6. razredu: Slovenija v letu 2017/2018 49,5 odstotka cepljenih, celjska regija 60,7 (za primerjavo: v letu 2014/2015 je bilo na Celjskem cepljenih 53,4 odstotka deklic);
-
precepljenost proti pnevmokoknim okužbam: Slovenija v letu 2018 59,9 odstotka cepljenih, celjska regija 62,6. Na Celjskem je razviden pozitiven trend naraščanja odzivnosti, saj je precepljenost v letu 2015 znašala 38,2 odstotka, v Sloveniji 48,8;
Nalezljive bolezni, proti katerim v naši državi glede na veljavno zakonodajo cepimo predšolske in šolske otroke, so: davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, okužbe povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae tip b (HiB), ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B.
Cepljenje proti okužbam, ki jih povzročajo humani virusi papiloma (HPV) in cepljenje proti invazivnim pnevmokoknim okužbam, pljučnici in vnetju srednjega ušesa, izvajamo kot neobvezno. Omenjena cepljenje se plačajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
»Ob evropskem in svetovnem tednu cepljenja in tudi sicer želimo spodbuditi zavedanje o pomenu cepljenja za naše zdravje. Za zdaj delež cepljenih omogoča solidno varnost pred nalezljivimi boleznimi. Vsekakor pa bi se ob padcu precepljenosti pojavilo tveganje za ponovno pojavljanje in razširjanje nalezljivih bolezni. Na dobrobit cepljenja nas opozarjajo nepričakovane epidemije nalezljivih bolezni, v zadnjem času izbruhi ošpic. Zaradi velike mobilnosti, ki je danes prisotna, in nagle rasti odpornosti mikrobov proti antibiotikom se bomo v prihodnosti vse težje zoperstavljali nevarnim okužbam. Cepljenje je vsekakor ukrep, ki varuje posameznika in obenem učinkuje v splošno dobro. Program cepljenja ima v Sloveniji visoko prioriteto, zato si želimo, da bi čim več ljudi razumelo koristi zaščite s cepljenjem. Cepljenje si lahko predstavljamo kot velik dežnik, ki pred dežjem ne ščiti le posameznika, ampak še vse druge, ki jih doseže,« je poudarila prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. In dodala: »Ko vidim posledice bolezni, ki bi jo lahko preprečili s cepljenjem, si želim, da bi se čas obrnil nazaj in cepljenje za tega človeka ne bi bila izgubljena priložnost.«
V celjski epidemiološki ambulanti NIJZ opažajo, da je informiranost o možnostih cepljenja marsikdaj pomanjkljiva. Tudi zato so letošnjo zimo skušali ponuditi več tehtnih informacij o možnostih cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, ki ni priporočljivo samo za otroke, ampak tudi za odrasle, kronične bolnike ter starejše od 65 let. Številni odrasli ne poznajo razlogov in prednosti za tovrstno cepljenje.
