Mnogi ljudje ne vedo, da so v primeru udeležbe v prometni nesreči, nezgode pri delu ali na javnem prostoru, upravičeni do odškodnine.
O tej temi smo se pogovarjali s specialistom za odškodninsko pravo, univ. dipl. pravnikom Dorianom Planinšcom iz znanega odškodninskega podjetja Visoka odškodnina Planinšec d.o.o.
Gospod Planinšec, nam prosim poveste nekaj o vašem odškodninskem podjetju?
Smo seveda strokovno in kvalitetno pravno podjetje, specializirano za odškodninsko pravo, ki zaposluje prekaljene pravne strokovnjake na področju odškodnin. Izkušnje smo si nabirali v uglednih odvetniških pisarnah, na zavarovalnicah in sodiščih. Ljudem smo dostopni z brezplačnim telefonskim klicem in brezplačnim odškodninskim svetovanjem. Po podpisu pooblastila za naše zastopanje se dogovorimo za provizijo kot nagrado, ki je vezana izključno na čas izplačila odškodnine, saj se šele takrat poplačamo.
Vsaka stranka na svoj naslov sprotno prejema vse ponudbe od zavarovalnice in dodatna obvestila, da je postopek lahko kar se da transparenten. Strankam za vse naše storitve v samem postopku in morebitno dodano svetovanje ne računamo ničesar posebej, saj je vse vključeno v dogovor o nagradi, ki ga stranka sama vpiše na papir in podpiše, tako da ne more biti nikoli zavedena. Vsako stranko tudi poučimo, kako je pri nas urejen plačilni sistem na področju odškodnin.
Veliko je pobegov s kraja nezgode pri prometnih nesrečah. Nam lahko poveste nekaj o tem?
Pri pobegih s kraja nezgode, ko je povzročitelj neznana oseba, je obvezno obvestiti policijo, da se naredi zapisnik, v katerem organi pregona po preiskavi potrdijo, da je šlo za pobeg povzročitelja. Ko stranka podpiše naše pooblastilo za zastopanje, na pristojno policijsko postajo takoj pošljemo dopis za pridobitev zapisnika. S kopijo zapisnika in odškodninskim zahtevkom nato vložimo specificirani odškodninski zahtevek na Slovensko zavarovalno združenje. Združenje nato določi zavarovalnico, ki je v tem primeru pristojna za izplačilo odškodnine, o čemer nas pisno obvesti. Izbrana zavarovalnica, ki prevzame pristojnost, potrdi prevzem zadeve in sporoči opravilno številko pod katero se bo zadeva vodila. Nato se začne formalni odškodninski postopek.
Včasih se zgodi, da oškodovanec težje dokaže, da je šlo za pobeg s kraja nezgode, ker je recimo bil udeležen bodisi kot pešec ali kolesar in ni vidne materialne škode, da bi se lahko izkazalo, da je prišlo do stika vozila z oškodovancem, oziroma da je oškodovanec dobil določene udarnine zaradi stika s pobeglim vozilom. Iz tega razloga svetujemo, da oškodovanec, v kolikor je seveda zmožen, zaprosi mimoidoče ali naključne priče, ki so videle celotno nezgodo, naj skupaj z njim počakajo na prihod policije in potrdijo škodni dogodek.
Na vaši spletni strani govorite o tem, da zraven že nastale celotne materialne škode, za težje poškodbe uredite tudi bodočo še ne nastalo materialno škodo?
Res je, specializirali smo se tudi za primer hudih telesnih poškodb, kjer se oškodovancem prepletajo številne nevšečnosti v obliki enormnih zdravstvenih stroškov, delovne nezmožnosti, finančne prikrajšanosti, negotove prihodnosti glede pridobitne dejavnosti, odvisnosti od tuje pomoči, itd.
Za težje poškodbe, kjer so prisotne trajne posledice, včasih uredimo še 2 mesečni renti.
Odškodnina iz tega naslova ima materialnopravno podlago v Obligacijskem zakoniku. Slednji govori tudi o »drugih potrebnih stroških«. Tudi v primerih, ki vključujejo zelo lahke telesne nevšečnosti, zahtevamo že nastalo materialno škodo. Ta vključuje izpad dohodka ali izgubljeni dobiček, poškodovane osebne stvari, potne stroške v času zdravljenja, ki nastajajo zaradi prevozov na zdravstvene preglede ter ostale zdravstvene in druge stroške.
Za težje poškodbe, kjer so prisotne trajne posledice, uredimo 2 mesečni renti: če ima oškodovanec zaradi poškodb znižano delovno zmožnost ali postane delovno nezmožen za delo, ki ga je opravljal oziroma bi ga opravljal, če ne bi prišlo do poškodbe, uredimo tudi rento za izgubljeni zaslužek. Glede na svoje zdravstveno stanje oškodovanec namreč nikoli ne bo sposoben za pridobitno delo, ki ga je opravljal pred nezgodo ali bi ga opravljal, če ne bi prišlo do nezgode, oziroma ne bo sposoben pridobiti zaslužka, ki bi ga glede na kvalifikacijo in izobrazbo utemeljeno pridobival.
Pri težjih poškodbah, kjer so prisotne trajne posledice, ko oškodovanec ne more skrbeti popolnoma sam zase, vedno dodatno zahtevamo plačilo mesečne rente za tujo profesionalno zdravstveno pomoč (oskrba in nega družinskih članov se ne upošteva), do morebitne spremembe okoliščin, v kolikor bi se zdravstveno stanje oškodovanca izboljšalo.
Sodna praksa je ustaljena tudi glede vprašanja višine rente. Oškodovancu pripada znesek, ki bi ga potreboval, če bi moral najeti profesionalno pomoč. Praksa je enotna tudi glede tega, da oškodovancem ta odškodnina pripada tudi v primeru, ko mu to pomoč nudijo domači.
Kako je glede odškodnin pri delovnih nezgodah?
Vsekakor je strah pred delodajalci odvečen, neutemeljen pa je strah delodajalcev glede odgovornosti. V kolikor ima delodajalec sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti za poškodbe pri delu, celotno odškodnino krije pristojna zavarovalnica.
Rad bi opozoril vse tiste oškodovance v delovnih nezgodah, ki včasih zamenjujejo kolektivno nezgodno zavarovanje in zavarovanje civilne odgovornosti za poškodbe pri delu, da zraven zavarovalnin iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja (dnevna odškodnina, invalidnina … ), zahtevajte veliko višjo denarno odškodnino iz naslova civilne odgovornosti, oziroma odgovornosti za poškodbe pri delu.
Ljudje se dostikrat umaknejo, ker nočejo povzročati stroškov delodajalcu …
Se za odškodnino iz naslova odgovornosti za poškodbe pri delu denar zahteva od zavarovalnice, kjer ima vaš delodajalec zavarovano odgovornost za poškodbe pri delu! Strah pred delodajalci je torej odvečen, saj ti nimajo nobenih stroškov! Če delodajalec nima zavarovane odgovornosti za poškodbe pri delu oziroma civilne odgovornosti, po vaši želji odstopimo od primera, brez da bi imeli kakšne stroške za naše storitve.
Pri nekaterih poklicih je lažja pot do upravičenja odškodnine?
Pri poklicih kot je policist, reševalec, poklicni gasilec in drugi, se upravičenje do odškodnine velikokrat pridobi že na podlagi objektivne odgovornosti delodajalca, ki jo krije zavarovalnica. V naštetih primerih niti ni pomembno, če je prišlo do določene napake s strani delodajalca, saj gre za opravljanje nevarne dejavnosti, kjer je tveganje za nastanek škode na telesu in zdravju človeka večje.
Pravna argumentacije je sledeča: Nevarna dejavnost je takšna, ki v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera in glede na tistega, ki jo opravlja. Dejavnost s povečano nevarnostjo je torej taka dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost nastanka škode na življenju in zdravju ljudi ali drugih dobrinah.
Sodna praksa razmeroma široko razlaga pojem nevarne dejavnosti in tako je kot nevarno dejavnost interpretirala tudi različne nevarne dejavnosti v službi, natančneje recimo dejavnost policista, ki mora delovati po pravilih službe, v kateri se je dolžan izpostaviti nevarnosti.[1] Več kot očitno je torej, da je delo, ki ga opravlja policist, nevarna dejavnost.
Tudi v poklicih kjer so v delovni proces vpleteni stroji, višinska dela, visoka napetost in podobno, se odškodnino pridobi veliko lažje kot pri poklicih, kjer dejavnosti niso izpostavljene večjim tveganjem za nastanek škode na telesu oz. zdravju zaposlenega.
Veliko je tudi primerov ugriza psa, kako je s tem?
Ja, res je ogromno ugrizov psov, kar je strah vzbujajoče predvsem zato, ker bi se to dalo povsem preprečiti že ob zadostni skrbnosti lastnikov oziroma imetnikov psov.
Določbe Zakona o zaščiti živali eksplicitno določajo, da je potrebno zagotoviti fizično varstvo živali. Po zakonu je smisel dikcije v drugem odstavku 158. člena OZ, ki navaja, da je potrebno poskrbeti za ustrezno varstvo in nadzorstvo v pravnem standardu, ki ga je potrebno v vsakem konkretnem primeru pravilno izpolniti.
Kot koristno informacijo bi omenil slednje: Pri ugrizih psov je glede uveljavljanja upravičenja do odškodnine zelo pomembno ali je prišlo do ugriza psa v neposredni bližini nepremičnine imetnika oz. lastnika psa, ali je prišlo do ugriza kje drugje. V kolikor je šlo do ugriza psa na dvorišču ali v radiju približno 50 metrov od nepremičnine lastnika oz. imetnika psa, krije vso odškodnino zavarovalnica, kjer je nepremičnina premoženjsko zavarovana.
Nevarni psi namreč spadajo pod premoženjsko zavarovanje nepremičnine za primere poškodb, ki jih povzročijo tretjim osebam. Obstajajo pa splošni zavarovalni pogoji vsake zavarovalnice, kjer so določene pasme oz. vrste psov izključene in se ne štejejo pod nevarne pse. V tem primeru zavarovalnica ne krije odgovornosti. V kolikor pa je prišlo do ugriza psa dlje od nepremičnine lastnika oz. imetnika psa, pa ta seveda odškodninsko odgovarja sam.
Podrobnosti za posamezen primer si sicer lahko preberete na naši spletni strani www.visokaodskodninaplaninsec.si
Gospod Dorian, najlepša hvala za te vaše nasvete kot specialista za odškodninsko pravo, upam, da še kdaj nadaljujemo pogovor na to zelo zanimivo in poučno temo s področja odškodnin.
E. H.
