V škofiji Celje, ki ima 117 župnij in 90 duhovnikov, za celotno Slovenijo poteka tako imenovani propedevčni letnik, namenjen pripravi za duhovništvo fantov, ki v sebi začutijo Božji klic.
Program, ki poteka v župniji Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah, vodi Celjan dr. Janez Kozinc, nekdanji kemik, ki je po doktorskem študiju zavrnil bogate ponudbe za službo v farmaciji in se podal v duhovništvo.
Zdaj kot vodja programa propedevtičnega letnika že peto leto vzgaja mladeniče za poklicno pot, oziroma bolje rečeno, poslanstvo, ki v današnjem svetu nikakor ni lahko. Zadnja raziskava Valicona kaže, da duhovnikom ne zaupa 70 % Slovencev, mnogi so do njih polni predsodkov in sovražno nastrojeni.
Kljub družbeno nenaklonjeni klimi je letos k programu pristopilo pet kandidatov, v preteklih letih pa je v šmarski župniji poklicanost od Boga preverjalo še dvajset drugih. Eden je iz škofije Celje, skoraj pa bi bila dva, saj si je še eden celjski kandidat v prvem tednu premislil.
V letu 2019 je bila župnija Šmarje pri Jelšah s strani Škofovske konference izbrana za izvajanje propedevtičnega programa, ki mlade kandidate seznanja z duhovniškim poklicem in jim omogoča vpis v Bogoslovno semenišče. Vpis v program je bil v teh letih dober. Vodja programa dr. Janez Kozinc pravi, da se je v preteklih štirih letih v programu izobraževalo dvajset kandidatov, letos se je v enoletni program vpisalo pet kandidatov. »O krajih, iz katerih prihajajo, ne morem govoriti. Lahko pa povem, da dva prihajata iz ljubljanske škofije in po eden iz novomeške, koprske in celjske škofije,« razlaga.
V Šmarju pri Jelšah propedevtični letnik izvajajo že peto leto zapovrstjo, tako da se je v tem času precej jasno izrisala že nadaljnja slika udeležencev tega programa. Vodja programa dr. Kozinc pojasni: »Izmed dvajsetih, jih je sedemnajst šlo v Bogoslovno semenišče, trije pa so se odločili za drugačno pot, eden izmed teh je nadaljeval študij v tujini in nadaljuje pot priprave v duhovništvo, dva pa sta ugotovila, da to ni njuna pot in sta šla naprej po drugačni poti.« Ob tem dodaja, da te številke nikakor niso merilo za uspešnost programa, saj je ta namenjen preverjanju poklicanosti v duhovništvo in četudi se zgodi, da se sodelujoči potem ne odloči za duhovniški poklic, pridobi pozitivno izkušnjo osebnostnega in duhovnega zorenja.
Najprej leto začetnega zorenja za duhovništvo, ki se mu posveti vse manj mladih
Kot so zapisali v Cerkvi na slovenskem, je bila uvedba propedevtičnega letnika potrebna iz več razlogov, med njimi tudi zaradi tega, ker mladi danes v bogoslovno semenišče prihajajo z različnimi izkušnjami, pri čemer navajajo, da vzgoja v veri danes ni več tako homogena, kakor je bila pred desetletji, ko je večina kandidatov prejela trden temelj vere v svojih družinah.
Poleg tega navajajo, da imajo kandidati za duhovništvo različne življenjske navade, prihajajo z različno zrelostjo, mladi pa se težje odločijo za zaprisego temu poklicu, tako da v tem letniku želijo ponuditi priložnost, kot je izpostavil tudi dr. Kozinc, da kandidat premisli, ali je poklican v življenje škofijskega duhovnika.
Mladih ne smemo zapreti v župnišče
Tudi program je s strani cerkvenega vrha v večji meri določen. Obsega štiri področja, in sicer delo na človeškem zorenju in sobivanju, duhovno poglobitev, študij in pastoralno delo. Del programa lahko oblikujejo za posamezni letnik tudi po lastni presoji, tako sedaj nekaj več pozornosti namenjajo delovanju v župniji pri pastorali.
»Nikoli pa nisem povsem zadovoljen z zastavljenim programom in vedno strmim, da se ga da še izboljšati. Želim si, da bi mladi, ki so v hiši, kjer gradimo skupnost, imeli dovolj možnosti, da bi bili odprti navzven, da ne bi bili zaprti v župnišče, pač pa bi bilo njihovo delo zelo odprto, povezano v fari in tudi širše na škofijski Karitas, zlasti z ubogimi. Želim si, da bi imeli odprta vrata, sicer pa vedno iščemo tudi možnosti, da pri izvajanju programa zagotovimo pestrost gostov, ki prihajajo k nam,« Kozinc odgovarja na vprašanje o zadovoljstvu nad programom.
S propedevtičnim letnikom 2023/24 so v Šmarju pri Jelšah pričeli konec septembra. Udeleženci, kot v pretekli letih, bivajo v šmarskem farovžu in delujejo po dnevnem redu, ki se od tedna do tedna razlikuje. Poleg skupnih vsebin imajo prosti čas, spodbujajo tudi športno udejstvovanje, fizično delo, skupaj tudi kuhajo, nekajkrat v letu pa lahko za krajše obdobje zapustijo šmarsko župnijo.
Propedevtično leto se zaključuje v mesecu juniju. Sicer je propedevtični letnik od akademskega leta 2019/2020 obvezen del duhovniške formacije in sodi pod okrilje Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Tisti, ki želijo postati škofijski duhovniki, nadaljujejo študij na teološki fakulteti, sočasno pa se usposabljajo tudi v Bogoslovnem semenišču.
Izvajanje propedevtičnega programa daje tudi oris glede prihodnjih novomašnikov. Kot je znano, se Slovenija kot tudi večina srednje-evropskih držav, sooča z vse večjim pomanjkanjem duhovnikov.
Kot izhaja iz poročila Slovenske katoliške cerkve iz leta 2022, se je v zadnjih letih število duhovnikov zmanjšalo za dobrih 14 odstotkov, najbolj v nadškofiji Maribor, kjer jih je za približno petino manj. V celjski škofiji se je število duhovnikov zmanjšalo za desetino, konec leta 2021 jih je delovalo 90, deset let pred tem 101.
Drastično upada tudi številka novomašnikov, v letih 2019, 2020 in 2021 je bilo pri nas posvečenih šest novomašnikov letno, kar je najnižja številka vse od obdobja druge svetovne vojne. Sicer je povprečna starost duhovnika dobrih 62 let, v celjski škofiji je leta 2021 znašala dobrih 65 let.
Dr. Kozinc ob teh številkah pomirja: »Manjše število kandidatov zbuja včasih strah in zaskrbljenost, ker smo bili pri nas navajeni drugačne oblike katolištva, ki se bo v novih razmerah spremenila – in ne prvič ali zadnjič. Obenem pa ohranjamo veliko gotovost, da Bog tudi v teh razmerah deluje in skrbi za svojo Cerkev, da bo tudi z očitno manjšim številom duhovnikov gotovo izpolnil svojo obljubo odrešenja vseh, ki si tega žele.«
