Zadnjo noč je bilo kar nekaj oči uprtih v nebo, saj je bilo med 12. in 13. avgustom vidnih največ utrinkov oz. roju meteorjev do 60 na uro. Takoimenovi perzeidi so sicer vidni še vse do 24. avgusta.
Astronomske poslastice niso smeli zamuditi astronomi, ki delujejo v društvu Kosci Šentjur. Tako je Robert Gajšek pri opazovalnici na Prevorju posnel tudi nekaj fotoutrinkov, obenem pa je poudaril še eno nepotrebno civilizacijsko tegobo.
“Kljub temu, da je bilo sredi noči, je svetlobno onesnaženje ogromno. Še vedno ne razumem, zakaj moramo svetiti ponoči. Tisti, ki tavajo ponoči, naj si vzamejo svojo luč. To je tako, kot da bi rekel, da moramo imeti vsakih 100 m hrano, če bi slučajno kdo na nočnem potepu lačen.”
Dodajmo še wikipedijski navedek o vzroku za opazovanje nočnega svoda, ki ga človeštvo izvaja že vsaj 2000 let. Prvi podatki o opazovanju prihajajo z Daljnega vzhoda. V Evropi so bili Perzeidi znani kot »solze svetega Lovrenca«, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sveti Lovrenc, to je 10. avgusta.
Starševsko telo (izvorni komet) je komet Swift-Tuttle (obhodna doba približno 133 let). Večina prašnih delcev v oblaku, ki daje meteorski roj, je starih približno 1000 let. Obstaja pa tudi mlajši pramen prahu, ki je izparel iz kometa v letu 1862. Meteorji, ki izvirajo iz tega pramena, dajejo močnejši roj.
*foto: Robert Gajšek
