Na prvi november se mnogi podajo k grobovom svojih bližnjih, prižgejo sveče, prinesejo cvetje in se na različne načine poklonijo spominu na preminule. To je dan, ko se z mislijo in hvaležnostjo ozremo k tistim, ki so nas zapustili, a v našem življenju pustili neizbrisen pečat.
Ob tej priložnosti smo pripravili prispevek v čast nekaterim izmed teh posameznikov, ki so v letošnjem letu odšli, a so na Celjskem pustili pomembno sled.
Preminil je eden najbolj legendarnih igralcev v zgodovini celjskega nogometa, Ivan Hribernik – Hanza. Celjska desetica, ki so ga imenovali tudi čarodej iz Gaberja, je med letoma 1958 in 1978 za takratni Kladivar odigral 344 tekem in dosegel 101 zadetek.
S celjskim klubom se je leta 1964 uvrstil v takratno drugo zvezno jugoslovansko ligo, kar je bil dolga leta eden od vrhuncev nogometa v Celju. Hribernik je zbral tudi 11 nastopov za amatersko reprezentanco Jugoslavije in bil tudi njen kapetan.
V 83. letu je preminil dramski igralec in dolgoletni upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Borut Alujevič – Lujo. Igralskemu ansamblu celjskega gledališča se je priključil 15. januarja 1966, v sezoni 1985/86 pa je po 20 letih igranja na deskah postal upravnik gledališča, kar je ostal vse do svoje upokojitve leta 2007.
Rojen je bil leta 1942 v Ljubljani, kjer je kot dramski igralec diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 1966 se je kot igralec zaposlil v SLG Celje, ki ga je prevzel kot upravnik leta 1986. Kljub temu, da se je v igralskih vlogah predstavljal občinstvu predvsem v zgodnejšem obdobju, v času upravnikovanja pa je bil redek gost na odrskih deskah, je na odru celjskega gledališča ustvaril več kot 80 vlog.
Kot so zapisali pri SLGC je z različnimi umetniškimi vodji je skrbel za razvoj celjskega gledališča do leta 2007, ko se je upokojil. Leta 1992 je s tedanjim umetniškim vodjem Blažem Lukanom podprl idejo dramskega igralca Marjana Bačka o ustanovitvi festivala Dnevi komedije, ki je postal eden osrednjih slovenskih gledaliških festivalov. Med leti 1989 in 2006 je bil delegat oz. svetnik v Mestni občini Celje. Leta 2002 je prejel srebrni grb Mestne občine Celje, leto pozneje pa še naziv vitez reda akademskih palm Republike Francije.
V 92. letu starosti je umrl nekdanji vratar in kasneje tudi trener vratarjev celjskih nogometnih klubov Ferenc Bencik. Ferenc je velik del svojega življenja preživel v knežjem mestu, najprej kot vratar, nato tudi kot mentor vratarjev celjskega Kladivarja in Železničarja. Stal je tudi v vratih NK Odred (Olimpija Ljubljana) in se preizkusil v prvi jugoslovanski nogometni ligi.
Bencik je vlogo trenerja med drugim opravljal tudi v Mozirju in Šmartnem, kjer je bil eden izmed njegovih številnih varovancev tudi nekdanji slovenski selektor Bojan Prašnikar. Ferenc je znal dobro govoriti madžarsko, znanje madžarščine pa mu je prišlo še kako prav leta 1957, ko je članskim soigralcem v Celju prevajal zamisli madžarskega trenerja Roberta Kissa.
V 93. letu starosti je umrl ljubiteljski gledališčnik Peter Simoniti, ki je v Celje prišel iz Goriških Brd. S svojim predanim kulturnim delom in ljubeznijo do gledališča je navdihoval mnoge ter pustil neizbrisno sled na področju kulture v Celju. Za dolgoletno predano delo na področju ljubiteljske kulture je leta 2000 prejel tudi srebrni celjski grb. Po njem se je poimenovalo tudi eno od celjskih ljubiteljskih gledališč.
V 81. letu starosti je umrl novinar, urednik, radijec ter dolgoletni sodelavec Novega tednika in Radia Celje Tone Vrabl. Njegova dediščina ni le novinarska, temveč tudi glasbena, saj je bil velik ljubitelj narodnozabavne glasbe, in idejni oče projekta Noč Modrijanov.
Prav zato so se mu ob njegovi smrti javno poklonili tako pri NT&RC kot tudi ansambel Modrijani. “Globoko nas je prizadela vest, da je umrl naš Tone Vrabl. Nepogrešljiv sodelavec Novega tednika in Radia Celje in človek, ki je gradil ugled, pomen in vsebino naše medijske hiše. Zaposlenim je bil in tudi po upokojitvi ostal mentor, vzor in prijatelj,” so v uvodu svoje objave zapisali pri Novem tedniku in Radiu Celje.
Tako pa so se od Toneta Vrabla javno poslovili Modrijani: “Z vami in s številnimi glasbeniki delimo veliko žalost, saj je umrl naš dolgoletni prijatelj Tone Vrabl. On je predlagal Noč Modrijanov, sodeloval pri ustvarjanju prvih Noči, o Modrijanih napisal prvi članek v časopisu, z nami posnel prvo radijsko oddajo, v širši celjski regiji je bil prav on zaslužen za prepoznavnost Modrijanov in mnogih drugih ansamblov.”
Modrijani so med drugim zapisali, da je bil človek, ki je nesebično spodbujal glasbenike, da so razvijali in lahko pokazali svoj talent. “Zelo smo ga imeli radi in večno mu bomo hvaležni,” so še dodali Modrijani.
V 88. letu je umrl Janez Čuček, ki je bil znan novinar, urednik, televizijski voditelj, publicist in pisatelj. Dolga leta je vodil TV Dnevnik. Čuček se je rodil leta 1937 v Celju. Leta 1941 so njegovo družino izgnali v Srbijo, po vojni pa je živel v Ljubljani in okolici.
V začetku šestdesetih let je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Izpopolnjeval se je tudi v Veliki Britaniji in na univerzi Syracuse v ZDA. V času študija je delal pri časopisu Dnevnik, kasneje pa se je zaposlil na Televiziji Ljubljana, kjer je delal kot novinar, komentator, urednik zunanjepolitičnega uredništva, urednik centralne redakcije ter voditelj in urednik TV Dnevnika.
Za svoje delo je prejel več nagrad. Društvo novinarjev Slovenije mu je za izstopajoče dosežke podelilo Tomšičevo nagrado, zlati ekran tednika 7D, nagrado Consortium veritatis Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče dosežke na Televiziji Slovenija, nagrado Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo in prispevek k razvoju slovenskega novinarstva ter nagrado glavnega mesta Ljubljana.
Dan po enem najlepših dogodkov v zgodovini celjskega nogometa, ko so člani Nogometnega kluba Celje na domačem prizorišču dvignili pokal za naslov državnih prvakov, je v 68. letu starosti preminil dolgoletni klubski sopotnik Ratko Đumić.
Srečanje s Koprom je spremljal tik ob igrišču in bil priča zgodovinskemu dogodku dviga pokala z neposredne bližine. Pri NK Celje so zapisali, da se je pokojni v različnih vlogah vse življenje brezpogojno razdajal za nogometni klub ter šport v Celju nasploh. Po njegovi poti je šel tudi sin Daniel, ki je v vlogi maskote Grofek že dolga leta nepogrešljiva poživitev športnih prireditev v našem mestu.
V 101. letu starosti se je poslovil akademski kipar in eden od pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja Ciril Cesar, ki je s svojim znanjem in izkušnjami močno prispeval k razvoju Gorenja ter ustvaril več javnih spomenikov.
V Mozirju rojeni umetnik je kot prvi akademsko izobraženi kipar v rodbini leta 1956 ob stoletnici rojstva Antona Aškerca prejel občinsko naročilo za postavitev književniku posvečenega javnega spomenika v Celju.
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Leta 2020 je postal tudi častni občan Mestne občine Velenje, ob njegovem lanskem 100. jubileju pa se mu je mesto zahvalilo s celodnevnim dogajanjem. V več kot 60-letnem delovanju je ustvaril obsežen kiparski in oblikovalski opus, v Gorenju pa je med drugim vodil oddelek za projektiranje in oblikovanje.
V 72. letu starosti se je poslovil novinar, humorist in urednik Jože Krajnc. Rodil se je v Šmartnem ob Paki, kjer je obiskoval tamkajšnjo osnovno šolo, nato ga je pot popeljala na gimnazijo v Celju, na FSPN v Ljubljani pa je končal študij novinarstva. Kot novinar je bil zaposlen pri časopisnem podjetju Naš čas, pri mariborskem Večeru in kot stalni zunanji sodelavec RTVS. V letih 2001–2003 je bil direktor, v letih 2003–2005 predsednik, 1980–1985 pa sekretar NK Šmartno ob Paki.
Kot igralec je bil dejaven v več gledališčih, tudi v domačem Gledališču pod kozolcem Šmartno ob Paki. Bil je scenarist, redaktor in urednik številnih razvedrilnih televizijskih in radijskih oddaj. Med drugim je bil poznan po vlogi v razvedrilni oddaji Na zdravje!, kjer je bil ob Jožetu Robidi del tandema Strašna Jožeta. Za igro, režijo in delo v kulturi je prejel več priznanj in nagrad.
V 78. letu starosti je umrl Gojko Bervar, ki je veljal za enega izmed najuglednejših slovenskih radijskih novinarjev. Rojen v Zrečah, a mladost je preživel v Celju, zatem pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral sociologijo in geografijo.
Na TV Ljubljana je bil zaposlen kot organizator in producent, na Radiu Ljubljana in Radiu Slovenija pa je delal kot novinar, urednik uredništva mladinskega programa, novinar komentator, urednik uredništva za Slovence po svetu ter urednik uredništva dokumentarno-feljtonskih oddaj. Bil je tudi predsednik novinarskega častnega razsodišča.
Žanrsko je torej deloval v vseh radijskih zvrsteh, na Radiu Ljubljana pa je bil tudi med pobudniki in začetniki programa v živo. Zlasti pomemben je njegov novinarski angažma v obdobju demokratizacije, ko je spremljal pogajanja med Zvezo komunistov in politično alternativo o prehodu v parlamentarno demokracijo, razpada SFRJ ter osamosvajanja.
Društvo novinarjev Slovenije mu je za novinarske prispevke v letu 1999 podelilo Tomšičevo nagrado, leta 2009 pa za življenjsko delo nagrado Bratstvo resnice/Consortium veritatis.
Poglejte še:
