Na včerajšnji novinarski konferenci, kjer so sodelovali predstavniki Društva za našo vas Lopata, Liste Za Celje, Civilne iniciative Odprto Celje in prebivalci Delavske ulice, so bila predstavljena nekatera stališča oziroma pripombe na dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Celje (MOC). Ob tem smo se za nekatere odgovore, ki zadevajo ta kompleksen načrt, obrnili tudi na celjsko občino.
Sandi Sendelbah (Lista Za Celje), Iztok Slak in Nataša Brežnik (Društvo za našo vas Lopata), Karel Šrot (Civilna iniciativa Odprto Celje) ter Štefan Plavčak (Delavska ulica) so na srečanju odprli in predstavili precej tematik ter problematik v zvezi z osnutkom OPN.
”Seveda v Celju potrebujemo OPN, ampak smo v dvomih kako je aktualna oblast sploh lahko sodelovala pri samem snovanju OPN. Mogoče bi bilo bolje, da bi si občina vzela več časa in se zadeve lotila temeljito oziroma od začetka. Imam občutek, da razvoj Celja še vedno diktirajo znani investitorji (Lopata, Ljubečna, Medlog),” je bil nad snovanjem načrta skeptičen Sendelbah.
Član Liste Za Celje, ki je na preteklih lokalnih volitvah kandidiral za župana, je predstavil nekaj ključnih pobud, pripomb in opažanj v zvezi z OPN v času javne razgrnitve, ki jih bodo do 9. februarja predložili celjski občini:
Vzhodna in zahodna obvoznica ali južna obvoznica?
Po mnenju Sendelbaha celjski promet zahteva celovito študijo. Zanj je edina učinkovita rešitev izgradnja celjskega ipsilona z vzhodno in zahodno obvoznico, kar naj bi razbremenilo mestno jedro, izboljšalo prometno pretočnost ter zmanjšalo onesnaževanje. Ob tem dodaja, da predlagana južna obvoznica ni zadostna rešitev.
Pri celjski občini so se odzvali, da celjski OPN sledi državni strategiji, ki vključuje razvoj 3. razvojne osi. Osnutek načrta ponuja nekaj možnosti, ki jih bo država presojala v sklopu državnega prostorskega načrta za tretjo os oziroma za njen srednji del.
Cestno omrežje v Celju negativno vpliva na okolje, zato občina poudarja hitro realizacijo prometne infrastrukture.
Nezadovoljstvo stanovalcev na Delavski ulici
Z osnutkom OPN so precej nezadovoljstva izrazili stanovalci Delavske ulice. Plavčak, ki je bil njihov predstavnik na konferenci, je povedal: ”Ko sem videl načrt (za Delavsko ulico) me je kar zmrazilo. Nisem navdušen, povsem odkrito, zaradi lastne izkušnje. Vem, da je to zakonska obveznost, a sprejema se izključno z namenom polnjenja občinskega in državnega proračuna, to je moje osebno mnenje.”
”Od novega župana smo pričakovali bistveno več. Zelo dobro pozna situacijo Delavske, bil je namreč kar nekajkrat na tem območju kot svetnik in se je lahko dobro prepričal kako vse ropota pod našimi okni. Tiste 3.000-tonske stiskalnice, s katerimi se namerno izživljajo nad nami, da se vidi moč kapitala, zaščiteni so pa kot severni medvedi. Črne gradnje so bile namreč predvidene za rušitev leta 2016 pa še vedno stojijo,” je vidno nezadovoljen dejal Plavčak.
Kot pravi Sendelbah, bi bilo v primeru tega območja potrebno narediti revizijo Okoljskega poročila, saj le to naj ne bi presojalo vpliva na stanovalce v obstoječih stanovanjskih objektih znotraj industrijskih con in ni podalo omilitvenih ukrepov.
V MO Celje so na to dejali, da na območju Delavske ulice OPN povzema veljavni prostorski izvedbeni akt, in sicer Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu GAS-5, južni del, ki že določa pogoje in merila gradnje na obravnavanem območju.
Na Lopati želijo izločitev gospodarske industrijske cone in povezovalne ceste
Nezadovoljna nad osnutkom načrta sta bila tudi predstavnika Društva za našo vas Lopata, ki sta o osnutku spregovorila predvsem o navezavi z gospodarsko industrijsko cono Malega logističnega centra (MLC) Lopata ter povezovalno cesto LO-01. Prizadevata si izločitev omenjene cone in ceste iz OPN.
”Občina negira lasten koncept, namesto, da cono postavi kamor sodi, jo postavi na plinovod, avtocesto pa ob stanovanjsko naselje. Za koga in čigav račun,” se sprašuje Iztok Slak.
Na Občini odgovarjajo, da je pobuda za umestitev MLC Lopata ena izmed pobud, prejetih do leta 2014, zato jo je Občina dolžna preveriti z vsemi nosilci urejanja prostora. Dodajajo, da je pobudo leta 2018 Ministrstvo za infrastrukturo prepoznalo kot ureditev državnega pomena, zato jo Občina ohranja v dopolnjenem osnutku OPN.
Slak ob tem celjsko občino obtožuje zavajanja javnosti, saj cono v osnutku predstavlja kot državni projekt, ki pa naj bi ga Vlada RS julija 2021 po njegovih besedah ustavila in zaključila. ”Gospodarska cona je projekt Občine in zasebnega investitorja, in ne države. Država je svoje povedala, Mestna občina Celje ni gospodarski subjekt. To je investitor in lastnik, ki se ve kdo je,” dodaja predstavnik Društva za našo vas Lopata.
Ljubečna – industrijska ali stanovanjska raba?
Občina v osnutku na območju Ljubečne spreminja podrobnejšo rabo nekaterih zemljišč iz industrijske v stanovanjsko. Na ta način želijo rabo, ki bo naselju prinašala doprinos in ne bremena okolja.
Sendelbah meni, da bi izvzem iz stavbne stanovanjske rabe in povrnitev v zelene druge rabe omogočil sanacijo glinokopa ter rekreacijske površine. ”Do sanacije glinokopa naj ostane v veljavi stari prostorski akt, ki ohranja gozd med Ljubečno in glinokopom. Širitev stavbnih stanovanjskih površin v razumnem obsegu in v skladu z razpoložljivo infrastrukturo (oskrba, vrtec, šola) se naj predvidi v naslednjem OPN-ju. Tu gre za enormno površino, ki predvideva pozidavo z individualno gradnjo, cca 200 hiš,” je dejal član Liste Za Celje.
”Na območju naselja Ljubečna je predvidena večja sprememba obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer na območju glinokopa Šmiklavž. Na stavbnih zemljiščih, na katerih se je v preteklosti izvajala eksploatacije gline, je v večjem delu že izvedena rekultivacija,” so v odzivu zapisali pri občini.
Karel Šrot ob tem opozarja, da je pristop Mestne občine zgrešen, saj se industrijske in gospodarske cone ne bi smele kombinirati v neposredni bližini stanovanjskih območij.
”Naše prostorsko planiranje, ne samo v Celju, temveč mogoče tudi v Sloveniji, živi neko dvojno življenje. Na eni strani formalni postopki, s katerimi naj bi se zagotavljala prostorska in okoljska skladnost, na drugi strani pa vidimo, da prostorsko planiranje živi neko svojo pot oziroma se prilagaja investicijskim ter političnim težnjam, ki so prisotne,” je povedal vodja Civilne iniciative Odprto Celje, ki okoli industrijskih območij predlaga zelene pasove.
Na konferenci so prisotni omenili še preselitev zapora na obrobje mesta, nivojsko križanje Čopove in železniške proge, obravnavo osnutka brez vodovarstvenega soglasja, zmanjševanje že načrtovanih zelenih površin, prevlado centralne dejavnosti, z možnostjo stanovanjske gradnje, standarde glede parkiranja, Sončni park in koncept razvoja Šmartinskega jezera.
Preberite še:
“Več ključnih pomislekov” glede Občinskega prostorskega načrta imajo tudi krajani KS Trnovlje
