Na dan, ko je v Celju močno snežilo, smo se odpravili na obisk v Zavetišče za brezdomce – Celje. Znano je tudi pod imenom Hotel California. Prišli smo, da vidimo, kako je za prebivalce le tega, poskrbljeno v zimskem času.
Na vhodu zavetišča nas je pričakal nasmejani Nikola, ki v domu živi že enajsto leto. ‘Pod kap’ izpod zasneženega neba, pa nas je sprejela prijazna medicinska sestra zavetišča. Poleg prijetne gostoljubnosti nam je ponudila še pojasnila o tem, kako je zavetišče urejeno in kako poteka dan v domu.
Vrata zavetišča so odprta med sedmo uro zjutraj in deseto zvečer. Prebivalcem je dodeljen zajtrk in kosilo ob določeni uri. Rituali dneva so skrb za osebno higieno, motivacijski pogovori, zdravstvena oskrba, sprehodi, igre in nepogrešljivo vsakodnevno skupno spremljanje poročil na televiziji.
Del vsakdana so tudi delavnice, ki so lahko funkcionalne, intelektualne ali ustvarjalne. Vsem so prav ljube tudi miselne družabne igre.
V času našega obiska smo srečali le nekaj stanovalcev, ki pa so vsi bili dobre volje in so skupaj tvorili prav prijetno in toplo vzdušje.
Dom ima 23 stanovalcev, razporejenih v sedem sob. Vsi od njih so skrbni in se reda držijo, jih pohvali njihova medicinska sestra.
Pred odhodom smo poklepetali še s stanovalci, ki so podali svoje mnenje o bivanju na Kosovi 8.
Franček, ki je ljubitelj križank in v domu živi že peto leto, meni, da se vse da. V začetku je težko, nato se na skupno življenje navadiš. Pomembno je, da znaš reševati svoje probleme.
Valerija, ki smo jo zmotili pri branju, je priznala, da imajo tukaj veliko prostega časa, ki pa ga vedno s čim koristnim zapolnijo. Bodisi z ustvarjanjem ali igrami. Z zavetiščem je zadovoljna.
Vedno nasmejani Nikola pravi, da je v zavetišču kar v redu in da je prijetno tako poleti kot tudi pozimi.
Skromnost in volja nas je pri naših gostiteljih kar navdihnila. Raznih priboljškov ali celo osnovnih dobrin nimajo in je veselje, ko jih s temi presenetiš, lahko resnično neprecenljivo.
Patricija Čamernik
