Na današnji dan leta 1930 se je v vasi Meljine, ki sedaj spada pod Črno Goro, rodil Matej Rode, slovenski slavist, rusist, bolgarist in prevajalec. Umrl je 31. julija 2012 v Celju.
Matej Rode se je rodil materi Rozaliji Rode in očetu Mateju Rodetu v kraju Meljine v Boki Kotorski. Njegov oče je bil mornariški intendant in zato se je družina pogosto selila. Del časa je preživel tudi pri sorodnikih v Tuhinjski dolini in v okolici Kamnika. Začetek 2. svetovne vojne je družina pričakala v Zemunu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1942 mu je umrl oče, mati pa je Mateja in njegovega leto mlajšega brata Božidarja dala v internat. Nižjo gimnazijo je končal v Zagrebu, višjo pa v Ljubljani, kjer se je 1950 vpisal na študij slavistike na Filozofski fakulteti. Med študijem je prijateljeval s skupino, iz katere so izšli pomembni pesniki Ivan Minatti, Tone Pavček in Ciril Zlobec.
Kot profesor slovenščine in ruščine je nato služboval v Celju, večino časa na celjski gimnaziji in kasneje na celjski Srednji zdravstveni šoli. Leta 1976 je za nekaj let prevzel funkcijo predsednika Slavističnega društva Celje. Bil je tudi predavatelj ruskega jezika na Visoki komercialni šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru ter sodni tolmač za ruski in bolgarski jezik. Ves čas je prevajal, zlasti iz ruščine, bolgarščine in srbohrvaščine, ter pisal o teoriji prevajanja. Poročen je bil s Franko Rode in imel dva sinova.
Rode je pisal članke in razprave o literarnih in drugih kulturnih stikih med slovenščino in slovanskimi jeziki, največ o slovensko-bolgarskih, slovensko-makedonskih in slovensko-beloruskih stikih. Največ je objavljal v Jeziku in slovstvu in v Sodobnosti. Sodeloval je pri večjezični enciklopediji Istorija na slavistikata ot kraja na XIX i načaloto na XX vek, pri sestavljanju učbenikov ter slovarjev. Pisal je tudi o prevodoslovju. Obsežno je še njegovo prevajalsko delo: iz slovanskih jezikov je prevajal kratko prozo in romane ter ljudske pravljice. Njegova bibliografija obsega več kot 450 objav, pri katerih je bil bodisi avtor bodisi urednik ali prevajalec.
Njegove jezikoslovne objave so s področja slovnične kontrastivnosti, specifično slovenistične pa o klasifikaciji krajšav in nepravem premem govoru. Zaradi izjemnih dosežkov na področju slavistike in ohranjanju medslovanskih, predvsem slovensko-bolgarskih, kulturnih stikov mu je Slavistično društvo Slovenije leta 1992 podelilo naziv častnega člana društva.
Vir: Kamra.si
