V Sloveniji peto leto zapored obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) obeležujemo 9. septembra ob 9:09. Štiri devetice simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti.
V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola. To pomeni, da vsaka alkoholna pijača, v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ali še nerojenega otroka.
Nosečnica se z otrokom poveže tako čustveno kot tudi telesno preko posteljice in popkovine, kar pomeni da vse, kar zaužije sama, zaužije tudi njen otrok.
Zakaj je izpostavljenost alkoholu pri še nerojenem otroku škodljiva?
Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku, ki je zaradi materinega pitja alkohola v nosečnosti izpostavljen alkoholu. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu.
Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. Poleg tega ima alkohol rakotvoren učinek in tudi psihoaktiven učinek. Slednje pomeni, da deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi vodi v sindrom odvisnosti od alkohola. Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče.
»Otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, so izpostavljeni tveganju za težave zaradi alkohola že ob rojstvu ali kasneje v življenju,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ in dodala:
»Ob navedenem je potrebno upoštevati, da alkohol prehaja v otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi materino mleko med dojenjem. Zarodek in še nerojen otrok ne moreta razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere in taka ostane tudi dlje časa. To otežuje tudi dotok hranljivih snovi in kisika, ki ga zarodek in otrok nujno potrebujeta za zdrav razvoj.«
Posledice pri otroku lahko zanesljivo preprečimo, če v času celotne nosečnosti ne pijemo alkohola. Zato svetujemo, da ne pijete alkohola če ste noseči, če menite, da bi lahko bili noseči, ali če želite zanositi.
Priporočila glede alkohola za nosečnice, ženske v rodnem obdobju in doječe matere:
- Brez alkohola v nosečnosti ne more priti do spektra alkoholnih fetalnih motenj pri otroku! Zato se izogibajte alkoholu ves čas nosečnosti.
- Če morda pijete alkoholne pijače, prenehajte s pitjem alkohola takoj, ko izveste za nosečnost ali menite, da bi lahko bili noseči. Nikoli ni prepozno prenehati s pitjem alkohola v nosečnosti, vendar prej ko prekinete, bolje bo za vašega otroka.
- Izogibajte se alkoholu v rodnem obdobju, če ste spolno aktivni in brez zaščite pred nosečnostjo. Mnogo nosečnosti je nenačrtovanih. Škoda, ki jo povzroči alkohol, lahko nastopi zaradi izpostavljenosti tudi v najzgodnejšem obdobju, tj. v prvih tednih nosečnosti oziroma takrat, ko nosečnost še ni prepoznana.
- Če imate težave z opustitvijo pitja alkohola, poiščite pomoč.
- Izogibajte se alkoholu tudi če dojite, alkohol prehaja z materinim mlekom na otroka in mu škodi.
Kako se izpostavljenost otroka alkoholu pred rojstvom kaže kasneje v življenju?
Vseh posledic in njihove intenzitete zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom otroka ne moremo predvideti vnaprej. Izražanje posledic se od posameznika do posameznika razlikuje in je odvisno od različnih dejavnikov; od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, do količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove, ranljivosti ploda oziroma soodvisnosti več dejavnikov. Posledice so doživljenjske, neozdravljive in se kažejo v različnih oblikah. Zdravljenje, obravnavo in oblike pomoči je potrebno prilagoditi vsakemu posamezniku. Prizadeti niso samo posamezniki, temveč tudi njihovi svojci in širša družba. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom se lahko odraža kot primanjkljaj v telesnem in duševnem razvoju in sicer kot prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, ki jih uvrščamo v spekter fetalnih alkoholnih motenj (SFAM), med katerimi je najtežja Fetalni alkoholni sindrom (FAS).
Možne posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu:
• Med nosečnostjo: spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod.
• Ob rojstvu: prenizka telesna teža, podpovprečna rast, prepoznan FAS ob rojstvu, neonatalni abstinenčni sindrom, celo nenadna smrt dojenčka.
• Opazni kasneje ob razvoju otroka in odraščanju: blažje oblike SFAM so pogosteje prepoznane kasneje v razvoju otroka – slabše kognitivne, govorne, motorične in socialne sposobnosti, vedenjske motnje, učne težave. Oseba s SFAM ima večje tveganje za pridružene psihične težave in duševne motnje.
Poznamo več različnih oblik SFAM, od blažjih, ki se pogosto odražajo kot vedenjske motnje, do najtežje oblike oziroma fetalnega alkoholnega sindroma (FAS), kjer gre za značilne telesne spremembe, zaostanek v rasti in prizadetost možganov.
»Medtem ko najtežje oblike SFAM odkrivamo lažje in prej, saj je možno FAS prepoznati že ob rojstvu otroka, pa težje in kasneje prepoznavamo blažje oblike SFAM oziroma težave ostanejo dolgo ali sploh neprepoznane ali se jih pripisuje drugim razlogom. Prizadete osebe tako pogosto niso deležne optimalne strokovne obravnave,« je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrije z NIJZ in poudarila:
»Osebe s FAS pogosto potrebujejo doživljenjsko asistenco in pomoč ter kontinuirano zdravljenje in zdravstveno oskrbo zaradi najrazličnejših zdravstvenih težav, njihova pričakovana življenjska doba je krajša, kvaliteta življenja slabša. Osebe s SFAM imajo zaradi nepopolnega ali zaustavljenega razvoja možganov težave s kognitivnimi, govornimi, motoričnimi in socialnimi sposobnostmi.«
Značilnosti in posledice FAS:
prirojene napake in okvare možganov, srca, ledvic, jeter, kosti in druge zdravstvene težave;
duševna manjrazvitost (manjši, delno razviti možgani);
prizadet sluh, vid in govor;
težave s sledenjem navodilom in učenjem preprostih stvari;
motnje spanja, pozornosti, spomina, učenja in govora;
motnje vedenja (impulzivnost, hiperaktivnost, kljubovalnost);
značilen videz obraza;
prekinitev in opustitev šolanja,
nezmožnost samostojnega življenja;
dodatne psihične težave ali duševne motnje;
večje tveganje za odvisnost od alkohola in drugih drog;
večje tveganje za težave zaradi prekrškov in kaznivih dejanj.
Razširjenost problematike
Natančnih podatkov o razširjenosti problematike prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav, povezanih z materinim pitjem alkohola v nosečnosti in s tem izpostavljenostjo še nerojenih otrok alkoholu, ni na voljo. Deloma tudi zato, ker vse oblike SFAM niso prepoznane. FAS predstavlja le vrh ledene gore. Po ocenah strokovnjakov v svetu 10 % žensk v splošni populaciji pije alkohol med svojo nosečnostjo in 1 od 67 teh nosečnic bo rodila otroka s FAS. Ali povedano drugače: na vsakih 10.000 rojstev se rodi 15 otrok s FAS.
»V svetu se vsako leto rodi 119 tisoč otrok s FAS. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije, kjer je poraba alkohola najvišja na svetu, 25 % nosečnic pije alkohol, s FAS pa se na 10.000 rojstev rodi 37 otrok. Poraba alkohola in zdravstveno breme škodljive rabe alkohola je v Sloveniji večje v primerjavi z mednarodnimi povprečji. Po ocenah pri nas alkohol pije kar tretjina žensk v rodni dobi,« je povedala prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ.
»Natančnih podatkov o razširjenosti problematike prirojenih nepravilnosti in drugih zdravstvenih težav, povezanih z materinim pitjem alkohola v nosečnosti in s tem izpostavljenostjo še nerojenih otrok alkoholu, v Sloveniji ni na voljo. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema NIJZ se je v Sloveniji v zadnjih petih letih (2013–2017) rodilo 5 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,5 otrok na 10.000 rojstev. Vendar pa je bil v istem obdobju sindrom odvisnost od alkohola zabeležen pri kar 200 porodnicah (ali dveh na 1000 porodnic). Glede na precejšnje razlike med porodnišnicami ocenjujemo, da je ta podatek še podcenjen,« je povedala Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.
Pri porodnicah z zabeleženo odvisnostjo od alkohola so bila v nosečnosti pogosteje zabeležena tudi druga tvegana vedenja, 27 % jih je v nosečnosti kadilo, 11 % pa uživalo prepovedane droge, kar njihovo ogroženost še povečuje. Novorojenčki mater, ki so imele zabeležen sindrom odvisnosti od alkohola, so bili skoraj dvakrat pogosteje prezgodaj rojeni (14,6 % v primerjavi s sicer 7,8 %) ter v povprečju 130 gramov lažji od novorojenčkov ostalih porodnic.
»Spletna raziskava NIJZ o trenutnih praksah glede obravnave alkohola in nosečnosti v letu 2017 med specialisti ginekologije in porodništva v Sloveniji je potrdila razširjenost pitja alkoholnih pijač med ženskami v rodni dobi in s tem tveganja izpostavljenosti še nerojenih otrok alkoholu. Po ocenah ginekologov, ki so sodelovali v omenjeni raziskavi, skoraj tretjina nosečnic, ki obiskujejo njihove ambulante, pred nosečnostjo pije alkoholne pijače. Do zanositve in prvega pregleda v nosečnosti se sicer delež pivk med njimi zniža, vendar alkoholne pijače v tem obdobju še vedno pije skoraj ena od desetih nosečnic, ob koncu nosečnosti pa ena od 20.
Po rojstvu otroka delež pivk poraste, ocenjujejo, da v obdobju, ko dojijo otroka, po alkoholnih pijačah posega približno 1 od 8,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ in dodala: »Zato imajo zdravstveni delavci, ki se pri svojem delu srečujejo z ženskami, ki so ali bodo lahko noseče, pomembno vlogo pri odkrivanju ogroženih nosečnic in pri promociji zdravega življenjskega sloga med bodočimi materami, vključno s svetovanjem abstinence od alkohola v času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in v obdobju dojenja, oziroma z nudenjem pomoči nosečnicam, ki ne zmorejo opustiti tveganega vedenja, vključno z usmerjanjem k drugim strokovnjakom.«
Že omenjena raziskava je pokazala, da se ginekologi zavedajo te svoje vloge, vendar pa predvsem zaradi pomanjkanja časa, nemalokrat pa tudi zaradi nezainteresiranosti nosečnic, tega področja pri svojih pacientkah ne obravnavajo vedno. Pomoč pri prepoznavanju ogroženih, svetovanju in drugih intervencijah na področju rabe alkohola vidijo tudi v enotnih slovenskih strokovnih smernicah.
Sava Rant Hafner, dr. med. spec. ginek. in por. iz Zdravstvenega doma Kranj je povedala: »Uživanje alkohola v nosečnosti povzroča različne doživljenjske motnje v razvoju ploda, ki jih praktično ne moremo odkriti tako zgodaj. Lahko pa jih prepeči bodoča mama. Zgolj in edino ona. Enostavno in brezplačno: ne pije alkohola pred nosečnostjo, med nosečnostjo in med dojenjem.«
»Preprečevanje pitja alkohola v nosečnosti, zgodnje prepoznavanje tveganja za izpostavljenost alkoholu otroka pred rojstvom, kratke intervencije za opuščanje pitja alkohola v nosečnosti ter zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola pri nosečnicah so ukrepi, s katerimi učinkovito zmanjšujemo zdravstveno in ekonomsko breme te problematike. Ukrepe, ki zagotavljajo zgodnje prepoznavanje težav, je potrebno izvajati tudi pri otrocih s SFAM. Prav zgodnje prepoznavanje težav in ustrezno diagnosticiranje ter prilagojeno zdravljenje in strokovna obravnava predstavljajo zaščitni dejavnik za nadaljnji potek,« je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrije z NIJZ. Pri tem je pomembno sodelovanje in podpora različnih služb tako s področja zdravstva in sociale kot tudi izobraževalnega sistema. Poleg tega imajo vse osebe s SFAM večje tveganje za razvoj sindroma odvisnosti od alkohola in/ali drugih psihoaktivnih snovi.
»Kljub temu da je SFAM v Sloveniji premalo prepoznan in se strokovne službe z otroki s to diagnozo redkeje srečujemo, pa je otrok, ki trpijo in se ne razvijajo v skladu s svojimi potenciali zaradi posledic uživanja ali sindroma odvisnosti od alkohola, zelo veliko,« je povedala doc. dr. Maja Drobnič Radobuljac, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in Katedre za psihiatrijo Medicinske fakultete UL, ter dodala:
»Otroci, ki se zaradi posledic značilnosti FAS/SFAM težje prilagajajo, vključujejo med vrstnike, težje učijo in na splošno težje izpolnjujejo razvojne naloge, potrebujejo pomoč tako s strani družine kot s strani strokovnih služb. Tako zaradi učnih težav lahko potrebujejo usmerjanje in dodatno strokovno pomoč v šoli, zaradi čustvenih motenj psihološko ali psihiatrično pomoč, zaradi težkih družinskih in socialnih razmer, povezanih z odvisnostjo staršev, pomoč centra za socialno delo ali policije. Tudi če zaradi biološke odpornosti otrok, čigar mati je med nosečnostjo uživala alkohol, ne razvije sindroma, ostaja velika verjetnost, da bo imel otrok zaradi nezdravljene materine bolezni težave v razvoju tudi kasneje.«
Starši, ki so pogosto pod vplivom psihoaktivnih snovi, v obdobju otrokovega zgodnjega razvoja ne zmorejo dovolj dobro prepoznavati njegovih potreb, razumeti in začutiti njegovega čustvovanja in ga primerno uravnavati. Raziskave dokazujejo, da se pri otrocih, ki se razvijajo pod takimi pogoji, možgani razvijajo na drugačen način, kot pri otrocih, ki odraščajo v zdravem odnosu, in da imajo tako razviti otroci močno povečano tveganje za razvoj različnih duševnih in vedenjskih motenj. Otroci s FAS so že od rojstva bolj zahtevni za nego, so bolj nemirni, manj ritmični, se težje uspavajo in hitreje razburijo kot zdravi otroci. Starši, ki se tudi sami soočajo z duševnimi motnjami, težje skrbijo za takšnega otroka. Zato je poleg svetovanja bodočim materam o vplivu psihoaktivnih snovi na nerojenega otroka pomembno opozarjati tudi na vpliv rabe psihoaktivnih snovi pri vseh za otroka pomembnih odraslih (mama, oče, dedek, babica …) na razvoj otroka tudi po porodu.
