V začetku tedna je v šentjurski knjižnici potekalo predavanje ddr. Igorja Grdine z naslovom “Evropski zaplet, svetovna vojna in propad sveta”. Nekaj deset slušateljev se je v dobri uri seznanilo z zgodovinskimi dogodki, ki so vplivali in pripeljali do 1. svetovne vojne.
Slovenski zgodovinar in libretist ddr. Igor Grdina je leta 1988 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kasneje je doktoriral iz slavistike in zgodovine, raziskovalno se ukvarja z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja. Za monografijo Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije je leta 2002 prejel nagrado klio. Dejaven je kot publicist. Napisal, prevedel in na novo spesnil pa je tudi nekaj libretov za opere in operete, med najpomembnejšimi deli je novi libreto za opereto Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca (1997).
Politično se je angažiral pred lokalnimi volitvami leta 2006, ko je bil med pobudniki Zbora za Ljubljano, ki je v Ljubljani za župana neuspešno kandidiral Franceta Arharja. Večkrat je sodeloval z Zborom za republiko in bil med drugim med podpisniki spomenice, ki je pred referendumu o arbitražnem sporazumu o meji med Slovenijo in Hrvaško pozvala h glasovanju proti potrditvi sporazuma.
Predavanje, ki se je pričelo z glasbenim vložkom učitelja kitare GŠ skladateljev Ipavcev Šentjur Roka Lajlarja, je ddr. Grdina pričel z dejstvom, da se nam bliža 100. obletnica začetka prve svetovne vojne. To pa pomeni, da se bo o vojni vse več govorilo, komentiralo, debatiralo. V 100-letni zgodovini se je po besedah Grdine marsikaj postavilo na pravo mesto in marsikatero dejstvo je dobilo povsem novo vsebino.
1. svetovna vojna je bil vojaški spopad, ki je potekal v letih 1914-1918 med silami antante (Francija, Rusija, Kraljevina Srbija, Združeno kraljestvo, od leta 1915 dalje pa tudi Italija), ter centralnimi silami (Avstro-Ogrska, Nemčija, Turčija in Bolgarija). Leta 1917 so v vojno na strani antante stopile tudi Združene države Amerike in napovedale vojno Nemčiji.
Med 1. svetovno vojno je bilo mobiliziranih 70 milijonov ljudi od takratne 170 milijonske odrasle moške populacije. Na različnih bojiščih po vsem svetu (vojna se je odvijala ne ozemljih štirinajstih držav, oz. na približno 800.000 km²) je za zmeraj ostalo več kot 9.911.000 vojakov, 7.750.000 za vedno pogrešanih in 21.219.500 fizično in psihično ranjenih. Gospodarska škoda na obeh straneh je bila ogromna. Na okupiranih ozemljih sta ena in druga stran izvajali različna nasilja nad civilnim prebivalstvo, bilo je veliko beguncev prišlo pa je tudi do genocida. Lahko bi rekli, da je bila najpomembnejša posledica prve svetovne vojne druga svetovna vojna, saj niso bila rešena vprašanja, ki so začela prvo.
Za vas smo pripravili video posnetek celotnega predavanja, ki si ga lahko ogledate v spodnjem video posnetku. V prvem posnetku pa si lahko ogledate nekaj strnjenih utrinkov predavanje ddr. Igorja Grdine.
