Predlogi zakonov o ustanovitvi pokrajin niso dobili vladne podpore


Julija je Državni svet potrditvi soglasno sprejel tri, vsebinsko medsebojno povezane, predloge zakonov (Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, Predlog Zakona o financiranju pokrajin in Predlog zakona o pokrajinah o ustanovitvi pokrajin) ter jih poslal v zakonodajni postopek – o tem smo pisali tukaj. Toda vlada je na četrtkovi redni seji vsem trem zakonom prižgala rdečo luč. Negativno mnenje je sedaj poslala v Državni zbor.

Najnovejši predlog je za našo regijo predvideval ustanovitev Celjske pokrajine z 22 občinami: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec in Bistrica ob Sotli.

Kot so med drugim zapisali v odločitvi, si vlada prizadeva za pospešen razvoj vseh regij, a ocenjuje, da bo regionalizacija ob vseh izzivih, s katerimi se Slovenija sooča (svetovna varnost, energetska in podnebna kriza ter soočanje z epidemiološkimi razmerami zaradi civid-19,…) ta težko med prioritetami prihodnjega leta.

Predlogi t. i. pokrajinske zakonodaje po mnenju vlade spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Vlada ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin.

Vsebina vseh treh predlogov zakonov je medsebojno povezana, zato se v mnenjih k posameznim predlogom ni bilo mogoče izogniti nekaterim skupnim ugotovitvam. Kot omenjeno predlogi navedenih zakonov predvidevajo obsežno teritorialno, upravno politično in fiskalno decentralizacijo, so zapisali na vladi.

Proces ustanovitve pokrajin zahteva upravno politično reformo, zmanjšati mora razvojne razlike, prenos državnih nalog ni rešitev,…

V uvodu obrazložitve so na vladi zapisali, da z vidika nalog in pristojnosti predlog zakona o pokrajinah predvideva zahtevno upravno politično reformo, ki bi zahtevala ne le ustanovitev novih upravno političnih struktur, pač pa tudi celovito reformo državne uprave. Z ustavnega vidika sta posebej pomembni tudi vprašanji ureditve pristojnosti pokrajin, ki se mora gibati med pristojnostmi države in pristojnostmi občine ter ureditve financiranja pokrajin. Pokrajine morajo biti pravno tudi čim bolj razmejene od pristojnosti države na eni strani in občine na drugi strani. Na vladi menijo, da se le na ta način lahko ugotavljala obveznost in odgovornost centralne oblasti in decentraliziranih oblasti.

Poleg tega menijo, da naj bi pokrajine prispevale predvsem k skladnejšemu razvoju Slovenije, razvojne razlike med posameznimi območji v Sloveniji pa bi se morale zmanjšati. Zato bi morale pokrajine razpolagati z gospodarskimi, človeškimi in infrastrukturnimi viri za izkoriščanje lastnega razvojnega potenciala in temeljiti na t. i. endogenem razvojnem konceptu, ki se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud po načelu od spodaj navzgor. Samo finančno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine bi lahko dosegle želene učinke spodbujevalca razvoja v družbi.

Pokrajine naj bi opravljale le regionalne in ne tudi prenesenih državnih nalog. Slednje bi jih namreč prej obremenilo. Menijo, da jim je treba dati najprej njihovo regionalno vsebino, kar so njihove izvirne naloge, ki omogočajo uveljavljanje interesov oblikovanih na regionalni ravni. Prenos državnih nalog na pokrajine ali na občine bi bil utemeljen takrat, če ne bi bilo že organizirane dobro delujoče mreže državnih organov po celotni državi. Prenos državnih nalogah ne bi prinesel večje učinkovitosti ali manjših stroškov, in bi pomenil zgolj prerazporeditev nalog na drug organ brez prenosa regulatornih pristojnosti.

Vlada še ugotavlja, da tudi v dosedanjih poskusih ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo. Tudi rezultat in 11 % udeležba na posvetovalnem referendumu leta 2008 kažeta, da pokrajine niso bile prepoznane kot dejavnik decentralizacije oblasti.

Vlada je ob tem zapisala, da podpira tudi iskanje možnosti v smeri krepitve že vzpostavljenih institucij upravljanja na regionalni ravni in funkcionalne regionalizacije tako, da se poveže delovanje že obstoječih oblasti z drugimi strukturami na geografsko zaokroženem območju.

vir: Vlada RS