Rak: realni optimizem pomaga pri zdravljenju

Letošnji teden boja proti raku poteka od 4. do 9. marca pod geslom Dejstva o raku – spoznajte resnico. V Zvezi slovenskih društev za boj proti raku in v regijskih društvih želijo opozoriti na številne predsodek in napačne predstave, ki so razširjene o tej bolezni. Med najpogostejšimi napačnimi predstavami je ta, pomeni rak smrtno obsodbo. »Skoraj ni bolezni, ki bi jo že skozi stoletja spremljala tako močna negativna stigma in bi bila hkrati tako tabuizirana, kot je rak. Kljub novim znanstvenim dognanjem in uspešnejšemu zdravljenju so stara prepričanja in miti o raku še vedno prisotni. Za večino ljudi ima že sama beseda rak zastrašujoč pomen. Prav tako je še vedno globoko zakoreninjena predstava o raku kot neozdravljivi bolezni. V človeški predstavi je to še vedno bolezen, s katero so povezani le trpljenje, bolečine in smrt. Zato ne presenečajo številne duševne stiske, s katerimi se že ob sumu na rakavo bolezen odzivajo bolnik in njegovi bližnji,« je povedala psihoonkologinja dr. Zvezdana Snoj. Številne vrste raka je danes mogoče pozdraviti ali vsaj učinkovito zdraviti. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in v Društvu za boj proti raku regije Celje ljudi pozivajo, naj se zagotovo udeležijo presejalnih programov, v katere so povabljeni, na primer programov Svit in Zora. Pomembno je tudi, da ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, če opazijo znake ali težave, ki bi lahko pomenile začetek rakave bolezni. Sicer pa še vedno velja, da je zdrav način življenja (nekajenje, zdrava prehrana, izogibanje pitju alkohola, redna telesna dejavnost, skrb za dobro psihično počutje, uravnoteženost med obremenitvami in sproščanjem) pomembna preventiva pred nekaterimi vrstami raka.

V Sloveniji je po ocenah Registra raka Republike Slovenije leta 2012 za rakom na novo zbolelo več kot 13.000 ljudi, med njimi več kot polovica zaradi katerega od petih najpogostejših rakov: raka kože, prostate, pljuč, dojke, debelega črevesa in danke. V celjski regiji je po zadnjih dostopnih podatkih za rakom v letu 2009 na novo zbolelo več kot 1.600 ljudi. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in v Društvu za boj proti raku regije Celje so v tednu boja proti raku, ki bo od 4. do 9. marca, posebej opozorili na skrb za duševno zdravje bolnikov z rakom. Bolni ob raku različno odreagirajo, a večina ga še vedno poveže s smrtno obsodbo, čeprav je v resnici vse bolj ozdravljiva bolezen. Rak bolnega in njegove svojce največkrat zelo izčrpa, sprošča močne duševne reakcije in odpira čustvene travme. Najpogostejši duševni težavi bolnikov z rakom sta depresija in tesnobnost, a sta pri njih pogosto spregledani in nezdravljeni.

»Rak je bolezen, ki globoko poseže v življenje bolnih in njihovih družin. Depresivnost, pomanjkanje volje, tesnoba, občutja brezizhodnosti, opuščanje socialnih stikov, siromašenje komunikacije in spremenjena samopodoba – vse to so spremljevalci telesne bolezni. Včasih prav ti, še bolj kot bolezen sama, povečujejo bolnikovo trpljenje, ki pa ga nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka. Žalost in potrtost sta normalna odgovora na boleče življenjske dogodke in sta pričakovani čustveni reakciji pri bolnikih z rakom. A pomembno je, da smo pozorni, kdaj reakcija na bolezen prestopi mejo ‘normalnega’. Razlikovati moramo med žalostjo, ki jo pričakujemo ob resni telesni bolezni, in že patološko stopnjo žalosti oziroma depresijo. Po podatkih iz literature in naše prakse ima približno polovica bolnih z rakom duševne težave, približno tretjina vseh bolnikov z rakom je depresivnih. Depresija in tesnobnost – najpogostejši duševni težavi bolnih z rakom – ostaneta v številnih primerih neprepoznani in posledično nezdravljeni. Spremembe razpoloženja je pogosto težko ovrednotiti, ko je bolnik soočen z resno življenjsko ogroženostjo, kot je rak. Po ocenah strokovnjakov je le od 20 do 50 % bolnikov z rakom, ki imajo duševne težave, odkritih in ustrezno zdravljenih. To je predvsem posledica prepričanja, da je za bolnika z rakom normalno, da je depresiven. To prepričanje je zmotno in zavajajoče pri zdravljenju teh bolnikov. Depresija ne sodi nujno k raku. Če pa se pojavi, jo je mogoče uspešno zdraviti,« je poudarila dr. Zvezdana Snoj, specialistka psihiatrije in vodja oddelka za psihoonkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. »Prepoznavanje bolezenskih znakov depresije, ki potrebujejo strokovno obravnavo in zdravljenje, predstavlja kritičen trenutek v skrbi za bolnika. Simptomi depresije namreč ne vplivajo le na poslabšanje kvalitete življenja bolnika in njegove družine, temveč tudi na zmožnost bolnikov, da vztrajajo, sodelujejo in prenesejo naporno zdravljenje ter tako posredno vplivajo na izid bolezni in zdravljenja,« je pojasnila dr. Snojeva. Simptomi depresije so številni, izražajo se različno močno in v različnih kombinacijah. Depresiven bolnik je brezvoljen, neodločen, izgublja interes za običajne dejavnosti, spremljajo ga občutki pesimizma, brezvrednosti, krivde, nizkega samospoštovanja, občutja potrtosti, brezupnosti in zaskrbljenosti, pri hujših depresijah so prisotna tudi samomorilna razmišljanja in vedenja. Če tovrstna prizadetost prehaja meje, pogojno označene kot normalne, vpliva na vsakdanje funkcioniranje, traja dlje časa ali se stopnjuje, bolnik zagotovo potrebuje nadaljnjo diagnostiko duševnih težav in strokovno obravnavo, opozarjajo na oddelku za psihoonkologijo.

Zdravljenje depresivnega bolnika z rakom je možno s kombinacijo zdravil (antidepresivov) in psihoterapije. Po nekaterih ocenah onkoloških strokovnjakov najmanj 25 odstotkov bolnih z rakom v času zdravljenja in po zaključenem zdravljenju ter njihovih svojcev potrebuje psihoterapevtsko podporo. V strokovni literaturi je opisanih več kot 40 različnih vrst psihoterapevtskih metod pri zdravljenju bolnikov z rakom in vse so se pokazale koristne. Izredno pomembna za zdravljenje je podpora družine, a vedeti je treba, da so pogosto svojci tudi sami hudo prizadeti in prav tako potrebujejo strokovno pomoč. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo, da je virov pomoči, namenjenih bolnikom z rakom in vsem drugim v duševni stiki, na Celjskem in v Sloveniji občutno premalo, kar se izraža v dolgih čakalnih dobah in neenakih možnostih z vidika dostopnosti psihiatrične, psihološke in psihoterapevtske pomoči. Bolniki z rakom in njihovi bližnji tako v številnih stiskah ostanejo brez ustrezne duševne podpore. Po zadnjih podatkih Registra raka je v letu 2009 v Sloveniji živelo več kot 83.000 ljudi z rakom. Razpoložljivi viri za pravočasno odkrivanje in zdravljenje njihovih duševnih težav ne zadoščajo, ugotavljajo na oddelku za psihoonkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana.

Večina bolnih se v času svojega zdravljenja sooči s problemom negativne samopodobe in z izgubo samospoštovanja. Različni postopki zdravljenja raka, kot so kirurško zdravljenje, kemoterapija in radioterapija, lahko pustijo pri bolnikih prehodne ali trajne telesne spremembe in posledice: poškodbe organov, deformacije, spremembe telesnih funkcij ali pohabljenje ne glede na vrsto maligne bolezni. Na oddelku za psihoonokologijo, edinem te vrste v Sloveniji, se vsakodnevno srečujejo z bolniki, ki so čustveno močno prizadeti. Negativno samopodobo v času bolezni ali neposredno po njej povečujejo tudi manjša učinkovitost pri delu in drugih dejavnostih ter neustrezna, velikokrat previsoka pričakovanja, ki jih ima bolnik sam do sebe ali njegova okolica v odnosu do njega. S spremenjeno samopodobo se soočajo bolniki z različnimi vrstami raka, a pri nekaterih, na primer pri bolnicah po operaciji dojk, je ta problem še izrazitejši. Sicer pa že prehodne telesne spremembe, kot je izguba las po kemoterapiji, lahko sprožijo močne čustvene odgovore. Stiske so še veliko globlje pri obsežnejših telesnih spremembah ali izgubah organov. Telesno in duševno se med seboj tesno prepletata in vplivata drug na drugega. Poti k okrevanju so pogosto dolge in naporne, zato bolnega in njegove svojce zelo izčrpajo. Po mnenju dr. Zvezdane Snoj je bolnim v pomoč, če skušajo pogledati na bolezensko izkušnjo tudi z realnim optimizmom. Soočanje z boleznijo, kot je rak, ni nujno le slaba izkušnja. Mnogim je bolezen dala možnost za osebno rast – vzeli so si čas zase, prevrednotili svoje odnose, cilje in vrednote ter začeli bolj kakovostno živeti.

Napovednik dogodkov v Celju ob tednu boja proti raku

Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Društvo za boj proti raku regije Celje in JZ Socio – projekt Celje Zdravo mesto, bodo v prihodnjih dneh organizirali več dogodkov, na katerih bodo obiskovalce in udeležence seznanjali z možnostmi preprečevanja rakavih bolezni. V Celju se bodo v trgovskem središču Citycenter Celje v tednu boja proti raku zvrstili naslednji preventivni dogodki, namenjeni informiranju o preprečevanju rakavih bolezni:

• V sredo, 6. marca 2013, od 14. do 18. ure, bodo v CityCentru Celje zdravstveni strokovnjaki razdeljevali zdravstveno vzgojna gradiva in z učnim modelom dojk in mod obiskovalce informirali o pomenu samopregledovanja, kot načinom za zgodnje odkrivanje raka (Marjeta Peperko, diplomirana sanitarna inženirka, Olga Nezman, višja medicinska sestra in Alenka Avguštin, strokovna sodelavka).

• V četrtek, 7. marca, od 14. do 18. ure, bodo v CityCentru Celje zdravstveni strokovnjaki v sodelovanju s policistom PU Celje Danilom Ungarjem informirali o škodljivostih prekomernega pitja alkohola in merili vsebnost alkohola v izdihanem zraku (Tatjana Škornik Tovornik, diplomirana sanitarna inženirka, in Alenka Avguštin, strokovna sodelavka).

• V četrtek, 7. marca 2013, od 15. do 18. ure, bodo v CityCentru Celje zdravstveni strokovnjaki v sodelovanju z dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, pod mentorstvom profesorja Srečka Leška, obiskovalcem stojnice ponudili zdrave prigrizke, informirali o zdravi prehrani ter delili kuharske recepte (Tatjana Škornik Tovornik, diplomirana sanitarna inženirka, in Alenka Avguštin, strokovna sodelavka).

Podatki o razširjenosti raka v celjski regiji in Sloveniji

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni z vsakim letom vse večji javnozdravstveni problem. Rak je z razvojem novih načinov zdravljenja v vedno več primerih ozdravljiv in doba preživetja bolnikov z rakom se v Sloveniji podaljšuje. Tudi zato je skupno število bolnikov z rakom iz leta v leto višje. Obenem narašča tudi število ljudi, ki v dobi enega leta na novo zbolijo za rakom (število novih primerov raka). Pri moških je v zadnjih letih najpogostejši rak prostate, pri ženskah pa rak dojk. Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni, raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke – obsega 59 % vseh novih primerov rakavih bolezni.

Iz zadnjih razpoložljivih podatkov Registra RS je razvidno, da je v letu 2009 v Sloveniji živelo 83.332 bolnikov z rakom, med njimi 35.454 moških in 47.878 žensk. Iz zadnjih razpoložljivih podatkov Registra raka RS je razvidno, da je v letu 2009 v desetih upravnih enotah celjske regije živelo 12.803 bolnikov z rakom, med njimi 4.215 moških in 8.588 žensk.

Število vseh bolnikov z rakom v letu 2009 v celjski regiji in Sloveniji (vir Register raka RS).

V Sloveniji v letu dni na novo zboli približno 13.000 ljudi, v celjski regiji približno 1.600. V letu 2009 je za rakom na novo zbolelo 1.633 prebivalcev celjske regije (917 moških in 716 žensk). Med šestimi najpogostejšimi raki, zabeleženimi pri moških v celjski regiji v letu 2009, so bili: rak prostate, rak debelega črevesa in danke, rak sapnic in pljuč, rak kože, rak želodca in rak ledvic. Pri novo zbolelih ženskah v celjski regiji so bili v letu 2009 med šestimi najpogostejšimi: rak dojke, rak debelega črevesa in danke, rak kože, maligni melanom, rak sapnic in pljuč in rak materničnega telesa. Po podatkih Registra raka RS je v letu 2009 zaradi raka v celjski regiji umrlo 810 ljudi, med njimi 443 moških in 367 žensk.

Število bolnikov, ki so v letu 2009 na novo zboleli za rakom: novi primeri raka v celjski regiji in Sloveniji (vir Register raka RS).