Šmartinsko jezero je ena lepših in tudi najbolj obiskanih destinacij v regiji, a v katero smer lokacijo razvijati naprej, da bo prijazna tako gostu kot okolju? O tem je v okviru projekta Hekaton v torek na Šmartinskem jezeru razmišljajo štirideset občanov ter različnih strokovnjakov s področja turizma, varovanja narave, podjetništva in športa.
Udeleženci so se po uvodnih predstavitvah v razpravi najprej osredotočili na različne vidike razvoja jezera. Denimo zakaj domačini in turisti obiskujejo jezero, kakšni so izzivi pri rekreaciji ob in na jezeru, kako izboljšati gostinsko in turistično ponudbo, kako reševati težave z dostopnostjo in prometom ter varovati naravno okolje, zlasti življenjski prostor rastlin in živali v in okoli jezera. V manjših skupinah so izpostavili številne izzive in rešitve, ki bi lahko pripomogli k temu, da bi Šmartinsko jezero postala privlačna, dobro obiskana, tržno zanimiva, hkrati pa trajnostno naravna turistična destinacija.
Poudarili so potrebo po celoviti ureditvi prostora ter pohodne in športne infrastrukture. Kar med drugim pomeni tudi dokončanje in ureditev poti okrog jezera, kjer bo omogočeno sobivanje pohodnikov, kolesarjev in drugih udeležencev, prav tako gibalno oviranih oseb.
Izpostavljena je bila ureditev igrišč za različne generacije (otroke, mlade, seniorje) učinkovitejšo uporabo vode za različne vodne športe in namene (vožnja z ladjico ipd). Seveda je ob tem nujno treba poskrbeti za zagotavljanje ustrezne kakovosti vode v jezeru, katere monitoring Mestna občina Celje redno izvaja.
Voda ustrezna za kopanje
Rezultati kažejo, da glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje voda za namen naravne kopalne vode v času vzorčenja ustreza smernim vrednostim, ki so ekvivalentne standardom kakovosti za dobro kakovost kopalne vode. Da pa bi zagotovili območje za kopalce, bo potrebno opraviti še določene posege. Vse to pa so pogoji za razvoj, ki mora po mnenju udeležencev upoštevati tudi potenciale ribištva in ribiškega turizma kot ene od ključnih dejavnosti na jezeru.
Poudarjeno je bilo tudi spodbujanje razvoja namestitvenih zmogljivosti ob jezeru, kmečkega turizma, aktiviranje lokalne dobavne verige s ciljem trajnostnega razvoja, ekološko kmetovanje in povezovanje med lokalnimi ponudniki. Pobude so naslavljale tudi področje trženja in promocije, ureditve lokacij za avtodome, udeleženci so naslovili tudi prometno ureditev in povezavo jezera z javnim potniškim prometom in sistemom javne izposoje koles.
Hekaton je bil tako odlična priložnost za izmenjavo mnenj in idej, ki bodo pomagale oblikovati prihodnost Šmartinskega jezera kot pomembne turistične in rekreativne destinacije.
Kot je poudarila direktorica ZPO Celje, Breda Obrez Preskar, bodo na podlagi razprave in zaključkov z vidika petih ključnih točk (mikavnost jezera, rekreacija, turizem, dostopnost in promet, jezero kot življenjski prostor) lahko pripravili usmeritve, kasneje morda tudi strategijo, kako razvoj jezera povezati v skupno zgodbo. Suzana Vurinić iz službe za varstvo okolja in promet v MOC pa je izpostavila, da so v občinskem prostorskem načrtu opredelili lokaciji za umeščanje kampa in počivališča za avtodome, ter da želijo k projektu pritegniti zasebne vlagatelje, saj je “nadaljnji razvoj te destinacije je namreč odvisen tudi od sodelovanja z vsemi deležniki.”
