Slovenske kmetije s ponosom prenašajo tradicijo pristnih, sonaravnih pristopov kmetovanja iz roda v rod. Takšna je tudi kmetija Jožeta Verdela z Dobrne, ki se ukvarja s pridelavo izjemno cenjenega senenega mleka. Ta pridelava zahteva še posebej naraven pristop in natančno skrb za hranjenje živali, kar se odraža v izjemnem okusu in vonju senenega mleka. Jože Verdel je eden od pridelovalcev te vrste mleka, ki ga v Mlekarni Celeia predelujejo v izbrane mlečne produkte.
Vaša kmetija ima že dolgo tradicijo, a vseeno vedno ni bila usmerjena le v prirejo mleka. Kdaj ste se odločili za to?
Kmetija Zgornji Košan, kot se nam po domače reče, ima že več stoletno tradicijo. Največja sprememba se je zgodila okoli leta 70, ko smo začeli razmišljati o prireji mleka, saj hmeljarstvo ni bilo več najbolj donosno za zahtevne razmere na manjših kmetijah, ob takrat razširjenem kombinatu, pa tudi tehnologija, ki se je takrat uveljavljala, ni bila več primerna za hribovita območja. Torej, zadnjih 45 je mlečna prireja naša glavna panoga.
Ste si od nekdaj želeli ostati in delati na domači kmetiji?
Že od malih nog sem bil soočen z vlogo bodočega prevzemnika kmetije in vedno sem s ponosom povedal, da bom kmet. Sedaj samo uresničujem to svojo ponosno misel in se držim mota: »Delaj, kar te osrečuje.«. Zagotovo sem najbolj srečen v krogu svoje družine in na svojem delovnem mestu na kmetiji.
Kako velika je danes vaša kmetija in koliko pridnih rok dela na njej?
Na kmetiji je tako, da z leti, kot seveda povsod drugod, marljive roke in delovne živali izpodriva mehanizacija. Včasih za spremembe poskrbi življenje samo in kmetija ostane brez še kako pomembnega para rok, kar se je pri nas zgodilo, ko sem kmetijo zaradi nenadne smrti očeta prevzel dobesedno čez noč. Tako danes na kmetiji delam s svojo družino, z ženo in otroki, ter s svojo upokojeno mamo. Ob delovnih konicah nam na pomoč priskočijo brati in sestra z družinami ali prijatelji, s katerimi sodelujemo in si pomagamo pri strojnih delih. Danes kmetujemo na približno 16 hektarjih stalnih obdelovalnih površin in imamo v povprečju med 25 in 30 glav živine lisaste in rjave pasme.
Kot marsikatera družinska kmetija v vsakdanje delo vključujete otroke, ki tako že spoznavajo tradicijo kmetovanja. So nad tem navdušeni?
Pri delu z živalmi in v naravi je mnogo lepih trenutkov in tudi moji otroci, ki so stari od enega do šest let, so navdušeni nad čudeži vsakodnevnega sobivanja in dela z živalmi. Pa naj bodo to telički na paši, kokoši med svojim dnevnim ritualom ali prašički, ki so veseli hrane. Vedno jih razveseli tudi pogled na našega psa, ki mačkam včasih v svoji maniri čuvaja ne dovoli piti mleka.
Mleko, ki ga pridelujete, je seneno. Zakaj ste se odločili prav za to vrsto in v čem se razlikuje od »navadnega« mleka?
Na naši kmetiji smo se zaostrovanju razmer v kmetijstvu želeli zoperstaviti z dodano vrednostjo in po drugi strani z zmanjšanjem stroškov ter poenostavitvijo pridelave. Pravi odgovor na naše želje nam je ponudila Mlekarna Celeia, ki je iskala pridelovalce kvalitetnejšega, senenega mleka. To mleko je drugačno in naše stranke rade rečejo, da je to »okus, ki so ga poznale naše babice«. S tem se lahko le strinjam, saj so njegove vsebnosti in tudi okus, ki ga svežega ob molži okusim, točno takšen, tradicionalen.
Marsikdo ne pozna izraza seneno mleko. Verjetno kdo tudi pomisli, da je vegansko. Kakšna je razlika med navadnim in vašim mlekom?
Certificirano poreklo Seneno mleko pomeni, da je prirejeno pod strogimi pravili, ki ne dovoljujejo kakršnih koli silaž ali drugih, namočenih dodatkov v krmi. Standard brez GSO, ki ga imajo sicer vsi izdelki Mlekarne Celeia, tukaj velja že od nekdaj. Naše krave po večini jedo seno in čez leto svežo travo, za izravnavo potreb pa jim dodamo še nekaj vitaminov in žit, saj njihov organizem to zahteva za zdravo življenje. Takšen, celovit, iz narave izhajajoč pristop, je nekako največji približek naravnim razmeram, ki so jih bile krave vajene od nekdaj.
Ima odločitev za pridelavo senenega mleka še kakšne druge učinke na delo, poslovanje kmetije, zdravje živali?
Prehod na pridelavo certificiranega senenega mleka in mesa je bil pri nas lažji, saj smo se ravno ob pripravi na prenos kmetije name odločali o prihodnjih vlaganjih v spremembe. Takšna usmeritev je seveda zavestna odločitev kmeta za bolj naraven pristop k pridelavi mleka, saj procesi skladiščenja krme potekajo brez konzerviranja, kakršno koli siliranje pa je, kot sem že omenil, najstrožje prepovedano. Pomembno je tudi, da kmet logistično osvoji procese za spravilo velikih količin suhe krme in prilagoditve vseh procesov, poskrbi za sušilnico s komorami in ostale naložbe, povezane s pridelavo, kot so naprimer kosilnice z gnetilniki za hitrejšo izhlapevanje vode iz trave. Zaradi načina pridelave krme je za nas naprimer vsakoletni izziv dovolj sončnih dni v času prve in druge košnje, ko pripravimo glavnino krme za zimo.
Ali kupci danes poznajo razliko med domačimi, slovenskimi izdelki in takšnimi, ki se samo skrivajo za lepo embalažo, a zelo težko ugotovimo, od kod prihajajo?
Ljudje se vedno bolj odločajo za nakup zdrave hrane, znanega porekla, in to kljub cenovni razliki. A žal, zaradi okoliščin, marsikomu takšna hrana še ni dosegljiva, zato so se primorani odločiti za nakup hrane, ki ni iz Slovenije ali nima znanega porekla. Kmetje, ki poznamo svojo hrano, vemo, od kod prihaja, saj jo pogosto pridelamo sami, na svoji kmetiji, smo tukaj kar v prednosti.
Svoje mleko dobavljate v Mlekarno Celeia, ki je največja mlekarna v slovenski lasti. Kako bi opisali vaše sodelovanje?
Sodelovanje z Mlekarno Celeia se je zaradi dogovora o pridelavi senenega mleka in seveda promocije izdelkov ter načina pridelave zagotovo bolj utrdilo, saj smo nekako odvisni eden od drugega. Želim si, da bi v prihodnje še več srednjih in kakšna velika kmetija videlo svojo dodano vrednost v pridelavi senenega mleka, ki je zagotovo zelo zadovoljiva usmeritev za kmetijo, ki ga prideluje.
