“Opoldne sta z banderami ino s vencami okinčana hlapona… pripeljala vozovlak, iz kojega se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta “Piret”, ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja, Gradca ino Maribora. Vsa ta gospoda je povablena bila h kosilu, pri katerem so njih veličanstvi cesarju ino vsej cesarski rodbini vesele zdravice napivali, se je gospoda zopet po železnici nazaj proti Gradcu odpeljala.”
Zgornji odstavek, ki ga je kronist zapisal na binkoštno nedeljo, 27. aprila 1846, opisuje dogodek, ko je v Celje prvič pripeljal vlak, takrat imenovan lukamatija.
Skozi Celje je nekdaj potekala južna železnica, ki je povezovala cesarski Dunaj s tržaško luko in s tem našemu mestu pripomogla h gospodarskemu razcvetu. Železnica pa ni pripeljala le tovora, novih materialov in svežega kapitala, ampak tudi popotnike na tem veličastnem modernem transportnem sredstvu. Evropa je s tem postala kanček manjša. Možnosti potovanja v Celje in iz mesta so se tako povečale. Južna železnica je v svet popeljala tudi znano celjsko popotnico Almo M. Karlin.
Danes se z vlakom vozi vse manj ljudi. Zato smo se odločili, da naredimo raziskavo, kdo se še vozi z vlakom, kako pogosto in kam.
Že ob prihodu na železniško postajo ob popoldanskem času smo videli, da tukaj prevladujejo dijaki. Nekaj anket smo razdelili med njih, preostale pa so rešili naključni študentje, delavci iz različnih podjetij in upokojenci.
Le ena četrtina vprašanih se občasno še vozi z vlakom. Med tem, ko imajo ostali avtomobile ali se raje poslužujejo avtobusov, taksijev in skupnih organiziranih prevozov.
Najpogostejši uporabniki vlakov so, kot smo že predvideli, dijaki in nekateri delavci ter študentje. Največ kupljenih kart za relacije iz Celja so v smer Velenja, Laškega, Šentjurja. Končne destinacije pa Ljubljana in Maribor. V tujino jih največ odhaja na Dunaj in v Zagreb. Le dva od vprašanih pa sta z vlakom potovala tudi dlje od sosednjih držav.
Med vprašanimi je bil tudi tuji popotnik iz Španije, ki se je odločil, da Evropo prepotuje izključno z vlaki. Čeprav je navdušen nad vožnjo s tem prijetnim voznim sredstvom, se ni zadrževal negativnih kritik do železnic po vsej Evropi. Pohvalo pa je dobila naša celjska postaja, ki predstavlja prav prisrčno dobrodošlico v mesto.
V zadnjih letih so Slovenske železnice vnesle veliko sprememb v svoje poslovanje in delovanje. V lanskem letu so celo izboljšale poslovanje in zaključile s čistim dobičkom 2,4 milijone evrov.
Upamo, da se na vožnje z vlakom ne bo kmalu pozabilo ter da bo tudi pri nas omogočeno hitro in udobno potovanje, kot je to praksa drugod po Evropi in svetu. S tem bo prišel tudi poslovni uspeh Slovenskih železnic, več delovnih mest in manj onesnaženo okolje.
Pripravila: Patricija Čamernik
