Bleščeča oblačila so postala ikona decembrskih zabav, tudi otroških in drugih slovesnih dogodkov. A za temi drobnimi svetlečimi koščki se, kot pravijo na Fakulteti za varstvo okolja, skriva več kot le glamur.
Zaskrbljujoča dejstva bleščečega obremenjevanja okolja je v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije zbrala raziskovalka Fakultete za varstvo okolja, dr. Anja Bubik.
Eden glavnih virov onesnaževanja z mikroplastiko je tekstil. Mikrovlakna, ki se v okolje sproščajo med proizvodnjo, pranjem, nošenjem in odlaganjem tekstila, lahko najdemo skoraj povsod. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave približno 35 odstotkov mikroplastike, ki se sprosti v oceane po vsem svetu, izvira iz pranja sintetičnega tekstila, po ocenah Programa Združenih narodov za okolje pa približno 16 odstotkov.
V Evropi naj bi se v površinske vode sprostilo kar 13.000 ton tekstilnih mikrovlaken na leto, kar je približno 25 gramov na osebo. K problematiki močno prispeva tudi trend hitre mode, saj ta oblačila vsebujejo velik delež sintetičnih vlaken, hitro se obrabijo, pogosto se uporabljajo le kratek čas in tako kmalu postanejo odpadek. Tekstil je hkrati vir drugih oblik mikroplastike, ki izvira iz različnih vrst materialov ali dodatkov, uporabljenih v oblačilih in tekstilnih izdelkih, kot so potiski, premazi, gumbi in bleščice.
So bleščice res mikroplastika?
Bleščice so edinstvena skupina mikroplastike. Vključujejo namreč pestro paleto oblik, barv in velikosti ter materialov s specifično kemijsko sestavo, namenjenih predvsem estetskemu učinku. Izdelane so lahko iz različnih vrst plastike (PET, PMMA, PVC itd.), prekrite s kovinsko plastjo aluminija, titana, železa ali bizmuta. Komercialno so na voljo bleščice v velikostih od 50 μm do 6 mm, kar ustreza dimenzijam mikroplastike (< 5 mm), in v različnih oblikah (okrogle, trikotne, v obliki src, zvezd ipd.), včasih tudi s številnimi zarezami. Med proizvodnim postopkom jim lahko dodajo še holografske učinke ali barve, da končni izdelek dobi značilen bleščeč videz.
Kaj o bleščicah pravi zakonodaja?
Pred dobrim letom je Evropska komisija v okviru kemijske zakonodaje REACH sprejela Uredbo 2023/2055 o omejevanju sintetičnih polimernih mikrodelcev, bolj znano kot omejitev mikroplastike. Uredba naslavlja biološko nerazgradljivo, netopno mikroplastiko, ki se namerno dodaja izdelkom ali se uporablja samostojno. Gre za obsežno omejitev, saj se ti delci, tudi bleščice, dodajajo v številne izdelke vsakodnevne uporabe.
Kako se bleščijo v okolju?
Študije kažejo, da so bleščice pogosto prisotne v odpadnih vodah in sedimentih vodnih ekosistemov. Na Norveškem so jih odkrili v polovici analiziranih vzorcev odpadnih voda čistilnih naprav, v Avstraliji pa predstavljajo kar 24 odstotkov vseh delcev oz. tretjo najbolj pogosto obliko mikroplastike v aktivnem blatu čistilnih naprav (za vlakni in fragmenti). Odkrili so jih tudi v rekah, čeprav metode odkrivanja pogosto podcenjujejo njihovo prisotnost.
Če že imate oblačila z bleščicami …
… jih nosite večkrat in poskrbite, da jih pravilno zavržete.
… nepoškodovana oblačila lahko podarite v dobrodelne namene, jih odnesete v trgovine z rabljenimi oblačili ali odložite v zbiralnike za tekstil,
… jih lahko oddate v reciklažne centre, na zbirnih mestih ali jih sami predelate v nove izdelke. … med pranjem ne uporabljajte prevelike mehanske sile, ki dodatno pripomore k sproščanju bleščic in drugih mikrovlaken.