10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Letošnje vodila je zmanjševanje neenakosti pri dostopu do sistema in storitev na področju duševnega zdravja.
Težave v duševnem zdravju tako v Sloveniji kot tudi v Savinjski regiji naraščajo. Več stresa in tesnobe je tako med mladimiostniki kot odraslimi. Zlasti je opazen porast stresnih motenj in anksioznosti pri mladostnikih in odraslih ter demence pri starejših.
Na Območni enoti Celje NIJZ na področju skrbi za duševno zdravje zato posebej izpostavljajo pomen dostopnosti do pomoči v čustveni stiski. A breme neenakosti v duševnem zdravju se ne kaže zgolj v neenakem dostopu prebivalcev Slovenije do različnih oblik podpore in pomoči, temveč v najširšem smislu v večji ali manjši skrbi za dobrobit vseh ljudi. Zaradi vrzeli v ponudbi hitro dostopne psihološke pomoči je območna enota NIJZ Celje, ob soglasju ključnih deležnikov iz regije, že leta 2010 odprla Svetovalnico za prvo psihološko pomoč Tu smo zate.
Poleg Celja in Laškega svetovalnica sedaj tudi v Mozirju
Pod okriljem nacionalne mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet Slovenskega združenja za preprečevanje samomora tako tudi v Savinski regiji nastaja mreža dobro dostopnih svetovalnic. Tako celjska svetovalnica, ki so jo v letu 2015 v okviru projekta MOČ priključili mreži svetovalnic Posvet, deluje neprekinjeno že dvanajsto leto, v prostorih Območne enote Celje NIJIZ. Od leta 2015 deluje svetovalnica tudi v Laškem, v prostorih občine Laško. Zaradi povečanja stisk, vezanih na epidemijo, so v mreži svetovalnic Posvet – Tu smo zate ob podpori Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje odprli v Sloveniji še štiri nove svetovalnice za odrasle ter tri svetovalnice za mladostnike. V Savinjski regiji je tako po novem odraslim na voljo tudi svetovalnica v Mozirju, ki ima prostore v Zdravstveni postaji Mozirje. Nova je tudi oblika pomoči za mladostnike – ti bodo lahko pomoč poiskali v svetovalnici Posvet – Tu smo zate v Celju, v prostorih območne enote Celje NIJZ, in sicer sedem ur na teden.
Letno svetovalnici v Celju in Laškem obišče od 200 do 250 posameznikov, opravljenih pa je več kot 650 svetovalnih ur, saj lahko uporabnik pride k svetovalcu večkrat. Od leta 2020, ko se soočamo z novim koronavirusom, svetovanje po potrebi poteka tudi preko telefona in video povezav.
»Na svetovanje prihajajo posamezniki, ki so izčrpali lastne zmožnosti za reševanje stiske. Brez podpore bi se njihove težave lahko prevesile v resnejše socialne ali zdravstvene zaplete. Med vodilnimi težavami naših uporabnikov so partnerske težave, osamljenost, tesnobnost in depresivnost, težave z otroki, izguba smisla življenja in druge. Svetovalec vzpostavlja s klientom spoštljiv odnos, mu prisluhne, stisko razume in posameznika podpre pri iskanju in uresničevanju možnih sprememb, ki stisko lahko olajšajo ali odpravijo. Včasih je narava težave takšna, da zahteva poglobljeno obravnavo pri drugih strokovnjakih in morda podporo z zdravili. V tem primeru je vloga svetovalca, da posameznika s tem seznani in ga motivira, da se obrne na obstoječe druge vire pomoči,« je razložila prim. Nuša Konec Juričič, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ. Na Območni enoti Celje NIJZ ob tem tudi poudarjajo, kako zmotno je prepričanje, da je duševno zdrav le tisti, ki nima duševne bolezni. Dobro duševno zdravje namreč povezujejo z naslednjimi značilnostmi: zadovoljstvo posameznika s samim seboj in drugimi, zmožnost učinkovite komunikacije in pristopanja k reševanju težav, ustrezno soočanje in odzivanje na stresne dogodke ter samostojnost do največje možne mere. Posameznik z dobrim duševnim zdravjem ali počutjem se bo s stiskami kakršnekoli narave lažje soočil.
»Med ključne gradnike dobrega duševnega zdravja spada vsekakor tudi ustrezna komunikacija. Dobra komunikacije je odnos med dvema ali več osebami, ki omogoča spoštljivo sporočanje, poslušanje, iskanje kompromisov, sogovorci pa se pri tem počutijo varne in upoštevane. V zadnjem letu pogosto vidimo, da se javna komunikacija v Sloveniji v mnogih primerih oddaljuje od teh prvin. Postaja nespoštljiva, žaljiva, včasih celo zastrašujoča in v osnovi ne rešuje problemov, ki jo generirajo. Iz polja javnega se širi na medosebno in zasebno. A še vedno ima vsak od nas, ne glede na vlogo, ki jo igra v zasebnem ali poklicnem življenju, možnost izbire – lahko se zavestno odloči za spoštljivo komunikacijo na vseh nivojih, v vseh okoljih, vsak dan,« je še dejala prim. Nuša Konec Juričič in izpostavila pomen vsakodnevne usmerjenosti v skrb za duševno zdravje: »Poleg dobre komunikacije lahko vsak od nas krepi svoje zdravje tako, da skrbi za uravnoteženost med delom in prostim časom, znotraj katerega skuša kar najbolj slediti svojim željam, talentom in možnostim. Med dejavnostmi, ki dokazano krepijo duševno zdravje, so tudi zadostno spanje, gibanje in redna prehrana, ukvarjanje z glasbo in umetnostjo nasploh. Potrebujemo še zadostno mero sočutja do drugih in samega sebe ter ščepec hvaležnosti.«
Informacije o sistemu skrbi za duševno zdravje tudi v sporočilu Duševno zdravje v neenakopravnem svetu na spletni strani NIJZ – tukaj.
Poiščimo brezplačno strokovno pomoč. Svetovalnice Posvet – Tu smo zate delujejo pod okriljem nacionalne mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Njihovo delovanje omogočajo Ministrstvo za zdravje, fundacija Fiho, NIJZ ter številne slovenske občine – več na www.posvet.org. Odrasli posamezniki, pari in družine se lahko naročijo na svetovanje v svetovalnicah v Celju, Laškem ali Mozirju po telefonu 031 778 772 vsak delovni dan ali e-pošti [email protected]. Za svetovalnice v drugih regijah v tej mreži (Ljubljana, Kranj, Maribor, Koper, Slovenj Gradec, Sevnica, Postojna, Murska Sobota, Nova Gorica, Idrija, Zagorje ob Savi, Novo mesto, Ilirska Bistrica, Jesenice in Tolmin) se naročijo po telefonu 031 704 706.
