Pred poletno turistično sezono sta v javnosti veliko prahu sprožila občinska odloka v Izoli in Bohinju, ki dopustnikom prinašat številne omejitve glede obnašanja na javnih površinah, za kršitve pa so predvidene celo denarne kazni.
Tudi letošnjo poletno turistično sezono bodo zagotovo ponovno zaznamovali domači gostje, zato je Turistični zvezi Slovenije na nedavni novinarski konferenci predstavila bonton dopustniškega obnašanja, za katerega si želijo, da bi ga ponotranjili prav vsi slovenski dopustniki in izletniki.
Slovenija je država z odprtim dostopom, kar v praksi pomeni, da se lahko obiskovalci prosto sprehajamo tudi po zasebnih površinah, kar denimo v Italiji in drugih evropskih državah ni mogoče. Pomemben je tudi podatek, da imamo kar 80 odstotkov površin v zasebni lasti, kar je precej več kot denimo v Švici, kjer je zasebne lastnine samo še 30 odstotkov. Svobodno se lahko sprehajamo po gozdu, steze so speljane po zasebni lastnini. S tem bi seveda morala biti povezana tudi odgovornost obiskovalcev, ki imajo zaradi svobodnega dostopa pogosto občutek, da je vse njihovo in vse dovoljeno.
Pri Turistični zvezi Slovenije so pred letošnjim poletjem izdali bonton dopustniškega obnašanja, za katerega želijo, da bi ga ponotranjili prav vsi izletniki in dopustniki. Nastal je tako, da so slovenska turistična društva – imamo jih kar 360 – povabili, naj predstavijo, kaj jih je pri obiskovalcih najbolj motilo v lanski sezoni, ko je bil slovenski turizem odvisen od domačega gosta.
Kaj zapoveduje bonton dopustniškega obnašanja
Ponekod že vzpostavili turistične patrulje
»Nekaj let se že soočamo s podobnimi problemi kot vse ostale destinacije v Sloveniji, lani pa so zadeve eskalirale. Iz terena, od lastnikov zasebnih zemljišč, smo prejeli številne pritožbe, zato smo izdelali lično ilustrirane tablice, na katerih so osnovne informacije. Po vzoru iz tujine smo izdelali posebno podstran, na kateri izražamo svoja pričakovanja. Ne želimo kaznovati, omejevati, ampak sporočati na lep način. V času drugega vala smo se soočili s porastom dnevnih obiskovalcev. Zato smo vzpostavili turistično patruljo, ki je sodelovala z redarstvom. Naši fantje so opozarjali, informirali in ozaveščali obiskovalce Kranjske Gore. 90 odstotkov jih je upoštevalo priporočila, ostale pa smo predali redarstvu. Tukaj smo se zgledno povezali vsi deležniki,« je izkušnjo komunikacije z obiskovalci glede obnašanja na destinaciji predstavila Mojco Mežek iz Turizma Kranjska Gora, ki tudi pravi, da je obisk neke destinacije kot vstop k nekomu v dnevno sobo.
Turistična zveza Slovenije je avtorica edinega Etičnega kodeksa v turizmu, ki ga uporabljajo vse vodilne slovenske destinacije. Že vrsto let obstajata tudi gozdni bonton, kodeks obnašanja v naravi in planinski častni kodeks. Marija Imperl je kot vodnica v naravi ter članica komisije za tematske poti pri TZS poudarila, da so tematske poti najboljši način za organizirani vstop v naravno okolje, »poleg tega je nepogrešljiva vloga vodnika v naravi, ki postane tvoja vstopnica v naravo, kjer smo prav tako gosti. Vodniki v naravi omogočajo vodenje in interpretacijo na tisoč in en način, poleg tega pa s pomočjo vodenja zaščitimo tisti del narave, ki morda ni namenjen množičnemu obisku«.
vir: TZS, foto: pixabay
