V 46. letu starosti je umrl direktor Osrednje knjižnice Celje, bibliotekar, zgodovinar in geograf Branko Goropevšek. Pred časom je predsedoval tudi nogometnemu klubu Celje, kjer je do tragičnega dogodka sodeloval v upravnem odboru. Njegovo aktivno strokovno in znanstveno zapuščino predstavljamo spodaj.
Življenjepis Branka Goropevška, povzet po spletni strani Zgodovinskega društva Celje:
Branko Goropevšek se je po diplomi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer zgodovina in geografija, leta 1991 zaposlil v Osrednji knjižnici Celje, na mestu vodje oddelka za domoznanstvo. Leta 1992 je opravil strokovni izpit iz bibliotekarstva. Leta 2000 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo Slovenci na Štajerskem 1907-14 in pridobil naziv magister zgodovinskih znanosti. Leta 2002 mu je bil podeljen naziv bibliotekar specialist.
Vseskozi je aktiven v slovenskem zgodovinopisju, saj je kot referent sodeloval na številnih znanstvenih simpozijih in strokovnih posvetovanjih s področja zgodovinopisja.
Njegova osebna bibliografija šteje več kot 130 bibliografskih enot znanstvenih in strokovnih člankov, pretežno iz zgodovine Štajerske v obdobju od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja. Med njimi je tudi šest monografskih del. Vrsto let je kot pisec gesel sodeloval z Enciklopedijo Slovenije in pri Slovenski kroniki 20. in 19. stoletja. Bil je tudi urednik številnih zbornikov in drugih strokovnih publikacij.
V letih 1992-1996 je bil predsednik Zgodovinskega društva v Celju. V tem času so organizirali dva mednarodna znanstvena simpozija; ob 100-letnici celjskega gimnazijskega vprašanja (1995) in 150-letnici Južne železnice (1996), začeli pa so izdajati tudi revijo Zgodovina za vse. Med leti 2002-4 je predsedoval Zvezi zgodovinskih društev Slovenije. V tem času so pripravili dva odmevna simpozija. Prvega leta 2003 o življenju in delu Dušana Kermavnerja, v sodelovanju s SAZU, drugega, Ženske v zgodovini, pa v okviru 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Celju, leta 2004.
Željo po dodatnem izobraževanju v tujini je izkoristil tudi ob pomoči več štipendij. V letih 1993 in 1994 je v Gradcu koristil štipendiji štajerske deželne vlade, leta 1995 pa na Dunaju še enomesečno štipendijo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo. Oktobra 1999 je ob pomoči mednarodne PubliCA Training Placements (CEPP- Centres of Exellence Placement Programme) v berlinski Deželni in mestni knjižnici spoznaval uporabo lokalnih in virtualnih virov v knjižnicah in njihovo bogato in razvejano domoznansko dejavnost.
vir: www.zdc.si, foto: ww.nk-celje.si
