Preventivni program To sem jaz je bil ustanovljen leta 2001 v Celju na tedanjem Zavodu za zdravstveno varstvo. Za izvajanje in razvoj programa za mlade, ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične čvrstosti, skrbijo na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Svetovalnica tosemjaz.net je danes, po 18 letih delovanja, najstarejša in največja mladinska spletna svetovalnica v Sloveniji na področju javnega zdravja, specializirana za strokovno spletno podporo mladim.
V svetovalni mreži je trenutno 55 strokovnjakov – prostovoljcev (psihologi, zdravniki in drugi strokovni delavci). V tej spletni svetovalnici so anonimnim mladostnikom v osemnajstih letih odgovorili na več kot 43.000 vprašanj, povezanih s težavami odraščanja.
Približno 60 odstotkov vprašanj zastavijo mladostniki v starostni skupini od 14 do 17 let. Kakšnih 75 odstotkov vprašanj zastavijo dekleta. Ključna dobrobit spletne svetovalnice je, da mladim omogoča preprost in anonimen dostop do strokovnega nasveta.
Tudi zaradi anonimnosti lahko mladostniki v spletni svetovalnici marsikdaj lažje spregovorijo o svojih stiskah, kot bi to zmogli, denimo, v ordinaciji zdravnika ali psihologa.
Kaj mladi sprašujejo
Njihova vprašanja se najpogosteje nanašajo na telesno dozorevanje in telesno zdravje, medosebne odnose, zaljubljenost, prijateljstvo, spolnost in spolno zdravje. Na področju duševnega zdravja najpogosteje odpirajo teme o problemih v komunikaciji, stresu, čustvenih stiskah in težavah s samopodobo.
Vprašanja, ki jih mladostniki sporočajo v kriznih osebnih situacijah, zavzamejo približno 10 odstotkov v celotni spletni bazi; največkrat se nanašajo na motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenje, samomorilnost in depresijo. Približno polovica mladih uporabnikov prejme odgovor svetovalca v treh dneh ali prej. 75 odstotkov jih čaka na odgovor do pet dni.
Program To sem jaz se ne odvija le na spletu
Celjska ekipa strokovnjakov s področja duševnega zdravja je z neprecenljivo mrežo prostovoljcev – spletnih svetovalcev različnih strok orala ledino na področju spletnega svetovanja mladim. Znanje, ki so ga pridobivali predvsem iz izkustvene prakse, so leta 2014 strnili v monografiji Srečanja na spletu.
Drugi del programa To sem jaz se odvija v šolah – na področju šolske preventivne prakse. Že vrsto let se osredotoča na izvajanje preventivnih delavnic za krepitev duševnega zdravja. V teh dneh je izšel tudi prenovljen in razširjen priročnik za preventivno delo z mladostniki Zorenje skozi To sem jaz.
Spodbudno je, da model desetih preventivnih delavnic temelji na evalviranem pristopu, kar ga uvršča med redke preventivne programe, ki so plod domačega znanja in podprti z dokazi o učinkovitosti. Obsežno raziskavo o učinkovitosti izvajanja celostnega modela 10 preventivnih delavnic, ki so jo opravili v sodelovanju s Centrom za psihodiagnostična sredstva, je omogočilo Ministrstvo za zdravje. Slednje podpira razvoj programa vrsto let.
V ožji programski ekipi, ki jo sestavljajo prim. Nuša Konec Juričič (predstojnica službe za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ), Ksenija Lekić (vodja programa To sem jaz od ustanovitve v letu 2001), Petra Tratnjek (urednica spletne svetovalnice), Domen Kralj (strokovni sodelavec), Alenka Tacol (avtorica celostnega modela preventivnih delavnic) in Marjan Cugmas (strokovni sodelavec na področju spletne analitike), poudarjajo pomen krepitve socialnih in čustvenih veščin ter razvijanja realne samopodobe kot varovalnih dejavnikov duševnega zdravja in temeljev za mladostnikov osebnostni razvoj. Samospoštovanje, sprejemanje sebe in drugih, uresničevanje ciljev, spoprijemanje s stresom, pozitivna naravnanost, prevzemanje odgovornosti, asertivnost, prepoznavanje in izražanje čustev – na razvijanje tovrstnih socialnih in čustvenih veščin ter kompetenc se veže vizija celostnega modela preventivnih delavnic To sem jaz.
Cilj programa je načrtno in kontinuirano izvajanje preventivnih delavnic v razredu, izvajalec pa je lahko razrednik.Program To sem jaz je prejemnik več nagrad, v mednarodni strokovni javnosti so ga že večkrat prepoznali kot primer dobre prakse na področju organizirane skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
vir: NIJZ
