Prihodnji teden bodo v Splošni bolnišnici Celje operirali prvega pacienta v okviru delovanja Oddelka za kardiokirurgijo. Letos načrtujejo izvesti 50 operacij na odprtem srcu.
Ob koncu avgusta so v bolnišnici zaključili z izvedbo gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del ureditve prostorov, potrebnih za delovanje Oddelka za kardiokirurgijo. Posegi bodo potekali v obstoječih dvoranah za velike operacijah, dolgoročno pa si želijo adaptirati seminar v operativnem bloku, kjer bo izvajal celoten kardiokirurški operativni program. Operacije na odprtem srcu bodo izvajali zaposleni v sodelovanju z zunanjimi delavci. Za potrebe kardiokirurgije je na novo zaposlen usposobljen kader, ki je že sodeloval v drugih ustanovah pri tovrstnih posegih, hkrati pa so bili na nova delovišča razporejeni izkušeni sodelavci.
Mesto v. d. predstojnika Oddelka za kardiokirurgijo zaseda prof. dr. Tomislav Klokočovnik, posege pa bo poleg njega opravljal zaposleni specialist kardiovaskularne kirurgije, Marko Jovanović. S pomočjo zunanjih sodelavcev je s postopkom edukacije pričel tudi zaposleni kader, ki bo v nadaljevanju samostojno prevzel izvajanje posegov.
Ocenjena vrednost vlaganja v potrebno medicinsko opremo je bila 840 tisoč evrov, to pa so realizirali s slabimi 670 tisoč evri. Ob tem je SB Celje sklenila tudi 12-mesečno pogodbo o najemu medicinske opreme s podjetjem Kardio Klokočovnik, zdravstvena dejavnost, d. o. o. v višini dobrih 250 tisoč evrov. S tem je zagotovljena skupaj z nabavljeno opremo popolna opremljenost operacijskih dvoran in prostorov za okrevanje po kardiokirurških operacijah. Za potrebe oddelka je potrebno nabaviti tudi potrošni material in zagotoviti vzdrževanje. Vrednost potrošnega materiala znaša v sedmih letih 3,2 mio evrov, vrednost vzdrževanja pa slabih 200 tisoč evrov.
Ob tem so v Splošni bolnišnici Celje dodali naslednje: “Še enkrat poudarjamo, da je razvoj kardiologije in nadgraditev zdravljenja s kardiokirurškimi posegi na odprtem srcu ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z boleznimi srca, ki v regiji še vedno predolgo čakajo na poseg. Z lažjo in hitrejšo dostopnostjo do kvalitetnejšega posega bo zagotovljena krajša čakalna doba za kritično bolne paciente in boljše javno zdravstvo.“
