Začenja se drugi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu.
Policija bo od 6. do 15. novembra 2020 izvajala poostren nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi.
Zloraba alkohola je v prometu botrovala vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. V 1.191 nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, je umrlo 27 oseb, 108 je bilo hudo in 418 lažje telesno poškodovanih. To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč.
Policisti bodo poostreno nadzirali vaše psihofizično stanje
Od 6. do 15. novembra 2020 bo policija na območju Slovenije izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Policisti bodo preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. V času prve epidemije (od 16. 3. do 31. 5. 2020) je bil zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč (v času prve epidemije je bilo 13,5 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju lani pa 9,5 odstotkov). V času od 19. 10. 2020, ko je bila razglašena druga epidemija, do 3. 11. 2020, so alkoholizirani udeleženci povzročili 33 prometnih nesreč, s povprečno stopnjo 1,30 promila alkohola v krvi. Dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani, sedem pa jih je utrpelo lažje telesne poškodbe.
Alkoholizirani povzročitelji letos povzročili nekoliko manj nesreč, a ob dejstvu, da je bilo prometa manj
Letos (1. 1. -31. 10. 2020) so alkoholizirani povzročitelji povzročili 1.191 prometnih nesreč, kar je 68 nesreč oziroma 5 % manj kot v primerljivem obdobju lani. Vendar je ob tem treba izpostaviti, da je v času obeh epidemij, ob ukrepih za njuno zajezitev, na cestah zaznati bistveno manj prometa kot sicer.
Vsako tretjo smrt v prometu je zakrivil alkoholizirani povzročitelj
Izmed vseh preminulih v prometnih nesrečah do konca letošnjega oktobra (78 oseb), je kar 27 oseb izgubilo življenje zaradi alkoholiziranega povzročitelja. Tudi alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je bilo 27, od tega jih je 22 umrlo v nesreči, ki so jo povzročili. Agencija za varnost prometa opozarja, da pomeni vožnja pod vplivom alkohola neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice.
V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka smrtnih prometnih nesreč neprilagojena hitrost – 12 preminulih (44 %) in nepravilna stran oz. smer vožnje – 9 preminulih (33 %).
Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 4 osebe, do 3 leta – 4 osebe, od 3 do vključno 5 let – 3 osebe, od 6 do vključno 10 let – 3 osebe, od 11 do vključno 20 let – 4 osebe, od 21 do vključno 30 let – 3 osebe in od 31 let naprej – 4 osebe.
Pri 1,5 promila alkohola v krvi tveganje za prometno nesrečo 22-krat večje
Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili nad 2 promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času prve epidemije, kar pomeni skoraj 70 %. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je v prvih desetih mesecih letošnjega leta znašla 1.39 promila, v enakem obdobju lani pa 1.57 promila.
Največ smrtnih nesreč (12 umrlih) so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 45 do 54 let in od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti 18-24 let in 25-34 let, ki so odgovorni za 10 preminulih. Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarja agencija.
Tudi vožnja pod vplivom drog ima lahko usodne posledice
V prvih desetih mescih letošnjega leta je Policija ugotovila 10.612 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 11.229. Odrejenih je bilo 288.577 alkotestov (339.276 lani), od katerih je bilo 10.288 pozitivnih (10.825 lani), 297 pa je bilo odklonjenih (268 lani). Odrejenih je bilo 1.392 strokovnih pregledov za droge (1.366 lani), od katerih je bilo 212 pozitivnih (235 lani), 844 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (789 lani). Agencija za varnost prometa je maja Policiji donirala 1.000 hitrih testov za droge, z namenom, da se področje nadzora nad vožnjo pod vplivom droge še okrepi.
Znane Slovenke in Slovenci se z osebnimi sporočili obračajo na slovensko javnost
Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litrov čistega alkohola na prebivalca nad 15 let.
Agencija za varnost prometa in Policija tudi v času drugega vala epidemije svetujeta: »Ne izpostavljajte sebe in drugih tveganjem v prometu, saj se vožnja motornega vozila ali kolesa pod vplivom alkohola lahko konča tragično. Vozite odgovorno! Tudi pri pešcih predstavlja alkohol pomemben dejavnik tveganja. Dosledno upoštevanje prometnih predpisov in cestnih ter prometnih razmer, previdnost in strpnost naj bodo vaše vodilo.«
vir: AVP
